Rajske zgodbe

Antična zgodba:

Pride Hermes na Olimp in vstopi v jedilnico bogov. Utrujen, lačen in preznojen.

»Kaj je danes dobrega za obed?

»Saj veš naša specialna ponudba, le za bogove, ambrozija in nektar.«

»Že zopet!« In se zlovoljno obrne ter odide.

Vatikanska zgodba:

Pride k papežu Ratzingerju mlad, sedemleten fantič in ga vpraša:

»Rad bi izvedel nekaj o vaši družini in o tem, kako je bilo, ko ste bili tako majhni kot jaz.«

In petinosemdesetletni papež mu je odgovoril:

»Če povem po pravici, si predstavljam, da je v raju tako, kot je bilo v moji mladosti. V tistem vzdušju zaupanja, veselja in ljubezni smo bili srečni in mislim, da mora biti v raju podobno kot v mojem otroštvu.« Ratzinger je odraščal v času nacionalsocializma!

Slovenska zgodba:

Živeli smo v socializmu, tudi pomanjkanje je bilo, vendar smo poznali občutek socialne varnosti, Vedeli smo, da nas čaka zaposlitev, da je šola le čakalnica za pravo življenje, da imamo perspektivo za stanovanja, hiše, družine, otroke.

Danes nam dopovedujejo naj se tega sramujemo, naj pozabimo in naj se spomnimo »komunističnega terorja« nenehnega streljanja po ulicah in vaseh, na nočne vožnje tovornjakov, v katerih se je končala usoda ljudi. Naj se spomnimo zloglasne UDBE za katero je vohunilo na tisoče anonimnih ljudi, ki jih naenkrat nikjer več ni. Kot da so izpuhteli v zrak, kot da smo ovajali sami sebe.

Skupni nauk zgodb:

Vsega se človek prenaje. Hermes se je prenajedel ambrozije in nektarja, Ratzinger nam zatrjuje, da je bilo obdobje v katerem se je razrastel nacizem, čas veselja in ljubezni. Zase pa lahko le rečem, da sem se po dvajsetih letih prenajedel kapitalizma in demokracije in nenehne prisile, da moram reševati finančne polomije drugih. Dajte mi nazaj bograč ali vsaj bujto repo!