Putinov petkov nagovor 25.02.2022

Ruska oborožena akcija zoper Ukrajino ni razgalila krvoželjnost Putina, kot to trdi generalni sekretar NATO, temveč popolno nesposobnost vseh mogočih »vojaško političnih« komentatorjev, predvsem zahodnih. In če strnem vse njihove poglede in predvidevanja, lahko rečem – od 100-tih se največ le petim sanja v kakšnem času se nahajamo in kako je nastopil trenutek, da se ta politika ZDA v »igranju svetovnega žandarja« bliža koncu in da se ta njihova vloga nikoli več ne bo vzpostavila.

Velik delež v tej vlogi ima tudi medijska aktivnost predvsem javnih informativnih hiš, ki so povsem padle v propagandistično – manipulativno vlogo. In če človek nima strokovnega znanja, da njihova stališča, mnenja in poglede zreducira na nivo osnovnih podatkov, zlahka zapade pod njihov propagandni vpliv in s tem pod vpliv informacijske izkrivljenosti.

Torej poglejmo nekaj teh osnovnih dejstev, ki jih je Putin izpostavil v svojem nagovoru po Ruski TV. Najprej je dejal, da ne odstopa od zahteve iz 1997 po kateri se Rusija ne strinja, da se NATO razširi na meje njene države. Zato tudi ne preseneča njegovo skoraj preslišano svarilo Švedski in Finski naj nikar ne razmišljata o vstopu v NATO. In če je kdo toliko neumen, da vzame to kot grožnjo, mu res manjka vojaško geostrateško politično znanje. To je povsem logično svarilo, ki ga na žalost ni prejela Japonska preden so ZDA v avgustu 1945 odvrgli na državo dve atomski bombi.

Potem pa poslušam zahodne analitike, kako modrujejo«, češ da Rusija v primeru Ukrajine ne bo uporabila jedrskega orožja. Seveda ga ne bo, saj ta »vojna« med Ukrajino in Rusijo ni »vojna vseh vojn«. To ni globalni spopad, niti ni regionalni spopad. Po vseh definicijah teorij o vojnah je to še vedno lokalni spopad. Toda razmišljanje EU in NATO o pospešenem »vključevanju Ukrajine v EU in v naslednji fazi še v NATO, hudičevo hitro spreminja status lokalnega spopada v regionalnega. 

Pravkar se Stoltenberg hvali »… kako ZDA, Kanada, Velika Britanija in države EU pošiljajo v Baltske države neverjetne količine vojakov, letal, oklepnih vozil… In vse to na Ruske meje! Pa potem kar našteva: desettisoč mož, 100 letal, 20 bojnih ladij, 500 oklepnih vozil…

Ta norost pa ni več šala in hudo naiven je tisti, ki misli da bo zaradi teh groženj spopad ostal lokalen in z uporabo zgolj konvencionalnega orožja, Nek spopad se lahko prekvalificira tudi zgolj zato, ker se spremeni geostrateška varnostno politična ocena v delu sveta.

Naši aktualni politiki, ki sploh niso dorasli trenutnemu položaju bodo dejali – molimo, pa se bo vse uredilo. Kako grozljivo in naivno. Putin ni dejal, da se bori za ali proti »demokraciji«, ne svoje cilje je jasno postavil – denacifikacija in demilitarizacija! Samo, kaj ko zahodni politiki tega nočejo miselno procesirati v svoje poglede in stališča.

Torej ali je mogoča jedrska vojna – je, vendar pri pogojih, ki jih bodo ustvarile napačne odločitve zahoda in nerazumevanje tega da na tem svetu vseeno obstajajo še druge jedrske velesile. In če se »zakotali« to jedrsko kolo, potem ne bo nikogar več, ki bi lahko karkoli obžaloval. Zahod se zelo ponesrečeno igra s sankcijami proti Rusiji, me spominja na maščevanje ko nekomu pripraviš jed iz »norih gob«, čeprav dobro veš, da boš moral vsaj čisto malo od te jedi zaužiti tudi sam.

Poglejmo še eno nianso, torej ni smiselno, niti smotrno uporabiti jedrskega orožja v lokalnih spopadih, Čeprav obstajajo tudi tukaj izjeme in kar je zopet uporabil NATO, točneje ZDA. To je uporaba taktične municije obogatene z osiromašenim uranom, kar se je zgodilo v Srbiji, Iraku, Siriji, Afganistanu,,, Sam govorim o jedrskem orožju moči vsaj 5 KT in več, ki pa se za dosego vojaških ciljev še kako lahko uporabi v regionalnih spopadih. In verjemite mi, če se svarilo Švedski in Finski ne bo upoštevalo, se bo zgodil tudi ta scenarij.

Za konec pa še o Kitajski spremenljivki. Rad bi ponovil le besede namestnice vodje tiskovnega predstavništva Kitajske vlade. Dejala je, »…vi na zahodu preveč hitro ukrepate, sklepate in se odločate! Naša več tisočletna zgodovina pa nas je naučila, da se mora predvsem spoznati vse dejavnike in jih dobro preučiti ter šele potem ukrepati. In verjemite, ko bo čas bodo tudi oni ukrepali v duhu lastnih interesov. Sam ne bi okleval, če bi se vprašal kam bi se Kitajci v dilemi izbire med »svobodo in demokracijo« ter »denacifikacijo in demilitarizacijo« postavili. Veste velesile pri tem nikoli ne razmišljajo o odločitvi za lastne potrebe, temveč za potrebe sosednjih držav.

In na koncu le še to! Sram me je s kakšnimi besedani opisujejo stanje predvsem naslednji zahodni politiki. Biden, ki je že lani zmerjal Putina z morilcem /bodimo pošteni, izzival ga je in to prav primitivno. Potem Ursula van der Leyen, še večji grlatež je bil Johnson in seveda »kralj med njimi« Jens Stoltenberg. Uporabil je primitivno demonizirajoče besede, iz arzenala zmerljivk in vrednostnih sodb. Pri tem pa pozablja, da ga poslušajo tudi Kitajci in lahko se ta osebek zanese na to, da s svojih »hojsovskim« pristopom žali vse Evropejce in to nepopravljivo…

                            NATO baze!

Evropa in nacifašizem - molk je poguba!

V Bruslju se je pravkar končala tiskovna konferenca na sedežu NATO – gost, ves od zadovoljstva cmokajoč generalni sekretar Stoltenberg.

Naj komentiram le odlomek iz vprašanj novinarjev in njegovih odgovorov, ki brezsramno razgaljajo, da je bila ta »provokacija« NATO planirana in načrtovana že več kot desetletje.

Novinarji so se v svojih vprašanjih naslanjali na izjavo Zelenskega, ki je na svoji konferenci dejal, da je od Turčije in Erdogana zahteval zaporo Bosporske ožine. Mimogrede, če ste že pozabili, to je Turčija pred nekaj tedni že »poskusno« storila z »okvaro« tankerja.

Nato je sledilo vprašanje za Stoltenberga – »Ste od Turčije kot članice NATO že zahtevali to blokado«? In odgovor je bil – »Ne, tega še nismo zahtevali«! Pa novinar nadaljuje – »Ampak plani za to pa obstajajo«? In Stoltenbergu se zareče – »Kot veste je NATO defenzivna vojaška organizacija, ki je vse te aktivnosti že pred več leti vgradila v svoje vojaške plane…«! Torej, povsem prostodušno prizna da so vse te plane izdelali že pred desetletjem!

Nakar sledi novo vprašanje – »Bo NATO vstopil v Ukrajino in se vključil v obrambo«? Stoltenberg odgovori – »NATO (pazite ne EU) je zadnji dve desetletji vložil milijarde USD za modernizacijo ukrajinske vojske, poslal na stotine vojaških inštruktorjev in dosegel da je Ukrajina dobila sodobno in moderno armado…« Ne vem, če ravno razumete, toda Ukrajina je bila pripravljana s strani NATO že vse od 1991 leta, ko Putina sploh še ni bilo v politiki!

Kaj se vidi takoj na prvi pogled, kdaj so ZDA aktivirale te vojaške plane sesutja Rusije. Nekam čudno se datumi pokrivajo z neuspelo »žametno revolucijo« v Gruziji, kjer končni cilj ni bil »demokracija in svoboda«, temveč namestitev NATO baz v tej državi. In NATO se je pokazala kot zlobna, brezobzirna in zločinska organizacija katere del smo zaradi naše lastne kratkovidnosti tudi mi.

Po tej tiskovki se je oglasil še Johnson na svoji tiskovki v Londonu in ponovil vse verbalne napade Stoltenberga. Res ne vem, kaj bi se še moralo zgoditi, da bosta končno Nemčija in Francija spoznali, da se NATO spreminja v povsem politično organizacijo z neprikritimi zločinskimi nameni uperjenimi predvsem proti EU.

Ne gre za Rusijo, še manj za Ukrajino. Gre za nadaljevanje dominacije Anglosaksonskega sveta nad vsemi drugimi organizacijami in državami. Lahko bi sicer napovedal nadaljnje možne razvoje razmer, pa ne bi rad stašil. Toda v boj zoper ta, sedaj že neprikriti nacifašizem, se bo slej ko prej vključila tudi Kitajska. Čeprav bi Evropske države to še lahko presekale in preprečile same sedaj in še v tem trenutku…!

 

Inteligentnost kot »kazen«!

Začelo se je pravzaprav zelo nedolžno. Na FB sem objavil tale zapis 6.februarja 2022:

»Včasih so ljudje v dvomu kako je z njihovo inteligentnostjo. Nekdo je povedal ta, več kot odličen nasvet in konkreten predlog, primeren za skoraj vsakega:

Vzemite po en izvod Spinozine Etike, Kantove Kritike čistega razuma in Wittgensteinove Filozofske raziskave. Sami si boste svoj sodnik.

Če lahko asimilirate znanje iz teh knjig, ste udobno nadpovprečno inteligentni.

Če jih lahko razumete do te mere, da pišete povzetke/analize, potem ste precej nadpovprečne inteligence.

Če se med branjem lahko povežete s tamkaj navedenimi idejami; tako, da se zdi, kot da bi ponovno brali svoje stare zvezke, če bi le dokončali svoje teorije, ste 'genij' (za svojo izvirnost uporabnih misli).

Če jih preberete in mislite, da so v redu, a takoj začnete razvijati konstruktivne kritike in sproti oblikovati konkretne izboljšave, potem ste super genij.

In ni pomembno, kaj pravi kateri koli vaš narejeni IQ test.

Ta predlog temelji na teoriji, da ravni inteligence povečujejo globino in kompleksnost misli. To bo, čeprav nepopolno, povezano tudi z IQ.

Opomba: ni pomembno, ali imate radi filozofijo. To so netehnične stvaritve, ki ne zahtevajo nič drugega kot zdrav um in logično intuicijo.«

Žalostno pa je to, da zgoraj omenjene skupine obsegajo manj kot 1% ljudi. Demokracijo pa "obvladuje" preostalih 99%...

Pa je čez točno en teden dni FB prijatelj Milenko objavil odlično predelavo mojega teksta,  ki ga navajam:

»Kriteriji inteligence.

Prijatelj Erik, je v svojem tekstu, mislim da 6. februarja, tega meseca postavil, kot kriterije inteligence, tri filozofske tekste in sicer: Etiko (1677), Baruha de Spinoze, Kritiko čistega uma, Immanuela Kanta (1781) in Ludwiga Wittgensteina, Logično filozofski traktat (1921). Priznam, Erik je zelo visoko dvignil lestvico, za vse, zlasti za tiste, ki niso (nikoli) imeli opravka, s filozofijo. Kar seveda odpira vprašanje, našega izobraževalnega sistema, ki je donesel, zlasti na desnem političnem polu, srhljive primerke, inteligenčne podhranjenosti.

Denimo, zadnjič sem gledal gospo Alenko Jeraj s partizanskim imenom, Kopriva, ki je nekaj, mrmrala v kamero, katero ''teoretsko delo'', je z ozirom na njeno mladostno neizkušenost, pri njej vzbudilo, ''teoretski zasuk'' in ''poglobitev'', v ''družbene probleme''?

Obrat se je, gospe Jeraj pripetil, ko ji je, docela po naključju, prišla v roke knjiga, pokojnega novinarja, Danila Slivnika, Kučanov klan. Še preden smo se, vsak po svoje, seveda, lotevali Kantove, Kritike čistega uma, so nam priporočali naj si preberemo še, Kantovo, Prolegomeno (1783), kar nam bo nedvomno v pomoč. Dasiravno ne poznam, vseh študijskih ambicij in vrlin, gospe Jeraj, menim, da Slivnikov politični pamflet. Kučanov klan, ne more biti, nikakršna prolegomena, ampak je lahko zgolj pamflet, ki se je izcimil, iz naših precej ubornih političnih razmer, ki so zaznamovale, začetke naše tranzicije. Iz samoupravnega socializma, v precej brutalen, tovarišijski kapitalizem.

Meni osebno, ko smo že pri, Erikovih merilih inteligence, najbolj ugaja, Kantova, drobna knjižica iz leta 1784, Odgovor na vprašanje, Kaj je razsvetljenstvo? Ne, zgolj zaradi tega, ker pri mislecu Slivniku, umanjka spraševanje, o razsvetljenstvu, ampak preprosto zato, ker ni mogoče temeljev evropske misli, razumeti izven okvirov, Kantovega kopernikanskega obrata. Vendar, če se gospa Jeraj, teoretsko potolaži, zgolj z podlago, ki se imenuje, Kučanov klan, potem je seveda nujen premislek; ali ne bi nemara, bolj kot Kovačičevo klicanje na pomoč Ustavnega sodišča, kar zadeva politični stranki SD in Levica, morali taisto institucijo, pobarati: kam sodijo teoretske premise stranke, ki ji pripada gospa Jeraj?

Bilo bi bolj koristno in seveda poučno, za vse potencialne volivce, ki bodo volili stranko, ki ji pripada gospa Jeraj. Nemara pa še komu. Ampak, če je njihova opcija, Kučanov klan, potem nam seveda ni pomoči. Gledamo in poslušamo, kakor je komu ljubše, ideološko veriženje, ki ne presega političnega pamfleta. In, vedno znova se moramo spraševati po odgovoru: kaj, za božjo voljo, je razsvetljenstvo?«

In pod tem zapisom se je zvrstila vrsta odličnih komentarjev, od Alenke, Sonje, Milene… pa vse do Marjete, ki je postavila zelo zanimivo vprašanje na koncu svojega komentarja, ki ga tudi navajam:

 »Nekateri ljudje bi lahko Spinzo, Kanta in Wittgensteina 100x prebrali, pa ne bi nič razumeli. Ker imajo zacementirane možgane - nesposobni Spinozovega dvoma in "out of the box" Wittgensteinovega logičnega mišljenja. Da o čistem umu ne govorimo, ko imajo glavo polno smeti. Razsvetljenje se mora začeti v zibelki sicer se možgani zacementirajo. in potem ni poti naprej. Zakaj, mislite, je moj oboževani Wittgenstein naredil samomor.«

Njeno vprašanje je boleče vendar še kako utemeljeno, zato sem želel na to odgovoriti in sicer s hipotetičnim vprašanjem - Kako bi hipotetično deloval človek z IQ VSAJ 300?

Odgovor je krut - Najverjetneje bi bil MRTEV! Oseba s to stopnjo inteligence bi precej hitro ugotovila, da možnosti za njeno izpolnjevanje potreb po pripadnosti in smiselni povezavi v družbi ne bodo obstajale. Ta oseba se ne bi mogla povezati z nikomer, ki ga sreča, celoten sistem šolanja (celo do fakultet) bi ji bil popolnoma tuj, povezave, ki bi jih ta oseba vzpostavila, bi zaobšle znane socialne sisteme in pravila. Dovolj ji je prebrati že nekaj knjig, da bi lahko razumele skoraj vsa področja, recimo o biologiji, anatomiji ali celo matematičnih delih. Seveda to ne velja za praktične veščine na teh področjih. Recimo medicina – lahko bi bil izjemen diagnostik, nikakor pa ne vešč kirurg.

Preprosto takšen človek bi lahko hodil ven in sklepal zgolj na podlagi svoje briljantne logike in prepoznavanja vzorcev. Ta oseba bi verjetno imela dvakratno izjemnost in bi zaradi asinhronega razvoja imela znanje in razumevanje starca na smrtni postelji, medtem ko bi bila fizično le otrok pri treh do petih letih.

Eksistencialna kriza bi se začela precej zgodaj, poskusi samomora in zamisli pa bi lahko bili resnična težava. Bog ne daj, da ta oseba preživi v odraslo dobo relativno nepoškodovana, več kot verjetno je, da bi se odločila leteti pod radarjem ali opustiti življenje v družbi. Povezave s 'stvarmi' in živalmi bi lahko bile pomembnejše od najbolj strastnih ljubezenskih zadev in oblikovale bi se močne navezanosti. To bi povzročilo, da bi ta oseba izgubila (tudi če bi šlo za izgubo recimo kolonije mravelj v mravljišču) in počutila kot da je pokopala celotno družino. Dokončnost bo v njenem življenju nekaj hitro priznanega in potreba po Carpe Diem bo vseobsegajoča.

Hrepenenje po smislu je podobno preganjanju samoroga in to iskanje bo glavni cilj življenja. Ljudje v višjih družbenih slojih bodo tej osebi izgledali kot cirkuški klovni in že od malih nog dajejo njihova dejanja (predvsem aroganca) tej osebi vedeti, da je aksiološka vrednost posameznika v družbi dinamična ne pa statična. Intelektualna elita bi se tej osebi verjetno zdela kot otroci, in namesto da bi čutila potrebo po poslušanju njihovih spoznanj, se jim v glavnem prikrito posmehuje zaradi njihove ogorčenosti, nečimrnosti in »sklicevanju" na svoja pravila. Po drugi strani pa bi izjemno inteligentna oseba hitro spoznala, da je še večja iluzija tvoren dialog z ljudmi iz nižjih slojev.

Skratka, da si lahko predstavljate prekletstvo inteligence – vzamite na primer globoko nadarjeno osebo in pomnožite te njene lastnosti vsaj trikrat, nato pa začnite v svoji okolici iskati take, ki so srečni s svojimi živalmi, ki so sposobni "na glas razmišljati", ki so miroljubni čeprav ostrih besed.

Potem boste tudi razumeli, kdo si je izmislil frazo "Od genija do norca je le en korak"! In vedite si, te žaljivke si niso izmislili geniji, da bi se hvalili!