Suženjsko delo – kot dokaz fleksibilnosti!

To kar doživljamo danes v svetu t. im »pozitivne globalizacije« presega vse meje. Če samo pokomentiram včerajšnji petek na borzah po svetu in jih razvrstim v tri velike trge: ameriškega, evropskega in azijskega. Potem so novice porazne. Ameriški in evropski sta »skurila« ves ustvarjeni dobiček tega leta zgolj v enem dnevu. Milijarde so izpuhtele, in ker je takoj nastala panika, lahko v naslednjem tednu pričakujemo še dodatno »sublimacijo« investicijskega kapitala.

Panika je popolna in čredno razpoloženje po sleditvi obnašanj drugih, t.im. »bolje informiranih« še nikoli ni bilo večje. Ampak brez naivnosti, mojstri borznega špekuliranja so tudi v teh razmerah krepko zaslužili in postali še bogatejši.

Razdeljene so bile Nobelove nagrade, tudi za ekonomijo. Stavit grem, da bo naslednja nagrada za ekonomijo pristala v rokah kakšnega ameriškega snovalca ekonomskih trendov, ki bo modro ugotovil naslednje.

"Obdobje možnosti doseganja kapitalskih dobičkov v pogojih ustvarjenih globalizacijskih razmerij je mimo. Vele špekulatnom je popolnoma vseeno ali v cilju doseganja profita obvladujejo države ali korporacije. Trend kaže, da je čas za premik iz obvladovanja korporaciji v obvladovanje držav. Pomembno je le trajno ohranjanje in krepitev monopolističnih pozicij, kjer privilegirani položaj na trgu dosega večje efekte kot pa pravila »svobodnega« trga."

Prav tako se področje monopolizacije vse bolj seli iz področja industrijskih produktov v področje storitev. Tu se namreč odpirajo številne nove in hvaležne niše, kjer se storitve, ki so do sedaj bile pretežno v domeni države, v okviru javnega servisa, pod prevezo klestenja javnih stroškov in varčevanja vse bolj selijo v zasebno sfero. Pa najsi gre za šolstvo, zdravstvo, komunalne storitve, ali pa tipične javne storitve – n.pr. storitve državne uprave, recimo registracija avtomobilov.

Za sodobne neoliberalistične mojstre »mlatenja profita« je pomembno le eno, najti in izmolsti vsa potencialna področja, kjer poteka menjava storitev še vedno po pravilih solidarnosti.

Zato v tej luči ne preseneča, da se pojavljajo tudi povsem nove oblike medsebojnih odnosov med ljudmi, pa najsi gre za Veliko Britanijo ali Bolgarijo. Cela naselja v posameznih mestih, skupaj z državo infrastrukturo (policija, centri za socialno delo...) na koruptivnih temeljih legalizirajo novodobno suženjstvo. Ti novodobni sužnji niso v pravih verigah temveč v »socialnih«. So prosti, vendar nimajo kam iti. So pretežno azijskega rodu, njihovi lastniki so poleg pretežno »rojakov« tudi »domorodci«. Nepokorščina se kaznuje s hudimi kaznimi, tudi s smrtjo. To se uveljavlja tukaj, nam vsem na očeh.

Hkrati pa nam predvsem številni domači apologeti neoliberalizma vse bolj očitno nebrzdano prodajajo mantro o odgovornosti človeka za lastni ekonomski in socialni položaj. V to matriki »poštenosti« padajo tudi mladi, kot da so jim v šolskem sistemu povsem izbrisali pravila logičnega razmišljanja. Ravno ta teden sem poslušal številne prispevke na temo brezdomstva in brezdomcev. Tako je eden od teh mladih prostovoljcev, ki se ukvarjajo z brezdomci zelo lepo, vendar strahovito naivno razmišljal, češ kako je problem brezdomstva bistveno širši, je namreč tudi ekonomski, socialni in zaposlitveni. Zato se mora ta problem reševati na več frontah in obenem krati. Vse to je zvenelo tako pošteno, človeško in »vzdihe ter solze« izvabljajoče.

Ampak ta spoznanja so bila med nami že pred dvajsetimi leti. Toda že pred dvajstetimi leti smo jasno vedeli, da ni prav če se bomo lotili reševanja teh zadev induktivno – torej da poenostavim, polovimo brezdomce po ulicah in zgolj za njih kreirajmo delovna mesta, razvijajmo socialne urepe  itd. Ne, pred dvajsetimi leti nam je bilo popolnoma jasno, da se mora to reševati deduktivno. Torej z matričnim pristopom, ki nastavi mrežo ukrepov v katero se zajamejo posamezne socialne skupine iz družbenega obrobja.

Sicer pa, komu jaz to pišem. Kaj menite, da bi me Svetlik razumel ali sedaj njegova namestnica Kopač Mrakova ali njena šefica direktorata za trg dela in zaposlovanja Koširjeva, na kaj opozarjam in kaj želim povedati? Prosim vas lepo! 

Da končam z neko drugo mislijo, Bulčeva ima pravzaprav neverjetno srečo, da jo tiščijo v Bruselj saj ne bo uspela dokazati svoje nesposobnosti na področju črpanja EU sredstev. Sicer pa, kaj je komur koli mar za to področje, ne! Ko pa je slabo črpanje EU sredstev tako krasen poligon medsebojnih očitkov in zmerjanja o (ne)sposobnosti!