Inteligenca je tudi prekletstvo – III.

Marsikdo si je verjetno pogosto zastavil vprašanje – kako je to mogoče, da ljudje ob istih podatkih in informacijah pridejo do povsem različnih ugotovitev in zaključkov? Ali pa, nekdo nekaj napiše na svoj zid v FB, pa se pojavi nek komentar, ki odpelje zapisano misel v povsem drugo smer ali pa še huje – bralec se nad avtorjem razkuri, mu podtakne svojo misel in nato še celo ozmerja. In ta dejstva so se najbolj razkrila sedaj pri razpravah o Covid-19 in tri leta kasneje pri oboroženem konfliktu v Ukrajini.

Pa smo zopet prišli do tega, da moram napisati že tretje nadaljevanje svojega bloga »Inteligenca je tudi prekletstvo«. Kajti, kot smo zapisali v 2. blogu, ko smo ugotavljali "koliko ljudi se mora zmanipulirati za volitve"? In odgovor je bil – »Običajno mora stranka zbrati glasove tam nekje od 45.000 glasov in navzgor, da prestopi parlamentarni prag. Če pogledamo prej naštete skupine vidimo, da so najbolj hvaležne in obenem številčne skupine v kateri so ljudje z IQ od 110 pa navzdol…«, je potem povsem jasno, da je večina manipulacij ki smo jim priča prav sedaj, ko se je poleg oboroženih delovanj razvnela tudi psihološko – propagandna vojna, usmerjenih v skupine z IQ do 110, to namreč že krepko zagotavlja »demokratično večino«!

Pa da ne bomo vedno klasificirali s stopnjo po 10, izberimo klasifikacijske skupine s stopnjo po 15, da bo bolj zanimivo in da nam ne bo dolg čas. Pa poglejmo, kateri so ti tipični prepoznavni znaki posamezne skupine, ki nam tudi omogočajo da na osnovi komunikacije nekogar v bistvu dokaj natančno določimo domet njegovega IQ.

Za razpon od 70 do 85 IQ je značilno razmišljati v oznakah in preprosto imenovati vsakdanje predmete. 70 - 75 je obseg IQ rezultatov, kjer imajo ljudje komaj dovolj inteligence, da razumejo in uporabljajo avtobusni urnik ali telefonski imenik. Običajno so pismeni, vendar njihovo znanje običajno ne presega osnovne šole, so pri branju opazno počasnejši, berejo s premikanjem ustnic, mentalna matematika je omejena na enomestno dodajanje in odštevanja in so nekoliko opazno zadostni pri jezikovnih veščinah. Večina teh ljudi ne potrebuje vsakodnevne pomoči negovatelja in lahko živijo neodvisno življenje, kar je v nasprotju s tistimi v območju od 50 do 70 IQ ali spodaj. Pogosto imajo nekatere, vendar ne globoko izstopajoče težave pri nadzorovanju in tolmačenju svojih čustev. In čeprav so sami pismeni, torej vešči pisanja, pa so v bralnem smislu »funkcionalno nepismeni«, saj v neki povedi (stavku) niso sposobni izluščiti ključne besede in zlahka zgrešijo bistvo zapisanega. Torej, prebrati znajo, razumejo pa ne.

Tisti v razponu od 85 do 100 IQ običajno razmišljajo v smislu osnovne logike in lahko obvladajo nekatere bolj preproste neznane in nove situacije. Njihov besedni izraz je na splošno bolj preprost, kot je običajno pri ljudeh z IQ nekoliko nad 100 oznako, vendar se lahko brez težav, ki so neposredno povezane z inteligenco, socializirajo in povezujejo z drugimi. Srednješolska diploma je pogosto stopnja izobrazbe teh ljudi, velika večina pa je zaposlenih na zelo pogostih in "normalnih" delovnih mestih (kot kuhar, vodovodar, ali nad 90, električar). Razumejo lahko preproste pojme in prikažejo nekaj zelo osnovnih abstraktnih pojmov. Njihov prevladujoči kognitivni slog je običajno analitično razmišljanje ali sposobnost manipuliranja z učenim dejansko informacijo in uporabo osnovnih deduktivnih veščin, da bi ugotovili verjetnostne rešitve za nalet na nove situacije. Nekateri najbolj dobrosrčni ljudje, ki jih mogoče osebno poznate, imajo zagotovo IQ v tej skupini. V smislu semantike obvladajo 600 - 800 pojmov, kar za njihov nivo komunikacije zadošča.

Od 100 do 115 se miselne sposobnosti teh oseb začnejo privabljati na občutek, kot da so "priložnostno svetle",  govorimo o prebliskih. Medtem ko se z njimi pogovarjate, pogosto oblikujejo osebna in razločna stališča o vsakdanjih situacijah, novicah, informacijah, ki so se jih naučili v šoli in drugod. Nekateri od njih uspejo dobiti diplomo iz "mehkejših" predmetov. Večina nima tipično "intelektualnih" hobijov ali interesov, čeprav jih nekateri zagotovo imajo. Z dovolj truda in časa, lahko dohajajo nekaj precej zapletenih konceptualnih informacij. Dominantna kognitivna domena je običajno verbalna - jezikovna in njihovi miselni procesi so na splošno verbalizirani v naravi, vendar lahko precej enostavno uporabljajo abstraktne in posplošujoče sposobnosti, če okoliščine to zahtevajo, vendar to ni kognitivni slog, ki ga določajo splošna pravila logike. Absolutno so sposobni deskripcije in klasifikacije, celo zelo bogato, zato so tudi najbolj pogosti med umetniki. Ti v smislu semantike obvladajo 800 - 1.500 pojmov, kar za njihov nivo komunikacije zadošča.

115 do 130. Ti ljudje so zelo bistri, imajo zelo razvite besednjake in prikazujejo hitre in natančne asociativne vzorce. Običajno razmišljajo v smislu zapletenih logičnih zaporedja, iskanja podobnosti med "loosely" (izgubljenimi) povezanimi deli informacij in so precej sposobni, da prihajajo z izvirnimi in ustvarjalnimi rešitvami življenjskih ovir. Nižje dve tretjini tega standardnega razpona odklonov deluje v upravljanju, medtem ko ima zgornja 5, od 125 do 130, največji tip in raven inteligence za vodstvene položaje. Sposobni so vzročno – posledičnega razmišljanja, so pa to »ljudje pravil« v tisti že skoraj zakrknjeni formi, ki postaja včasih tudi že nevarna ostalim ljudem. V smislu semantike obvladajo 1,500 - 3.000 pojmov, kar za njihov nivo komunikacije zadošča.

130 do 145. Pomislite na "najpametnejšega otroka v razredu" v vaši osnovni šoli, ti so v razponu 130 - 135, najpametnejši učenec razreda gimnazije pa je običajno v razponu 135 - 140. Na tej ravni, razmišljanje v logičnih zaporedje začne dobivanje zamenjavo z razmišljanjem v asociativnih vzorcih in več megleno logiko in drevesne strukture informacij. Niso le zelo usposobljeni za manipuliranje in uporabo učenega znanja, ampak iz tega obsega naprej, sintetični način razmišljanja in ustvarjalne inferenčne sposobnosti postanejo vidne. Običajno so vrhunski na svojem področju in nekateri od njih delajo kot profesionalni znanstveniki. Kot kolidž diplomo, so običajno izbrali STEM področja ali informatika / kibernetika in programiranje. Mnogi delajo kot razvijalci programske opreme in nekaj od njih preživljajo življenje kot ustvarjalni pisatelji in umetniki (vendar ima umetniška nadarjenost le šibko povezavo z inteligenco, kot jo meri IQ). To so IQ-ji ljudi, ki jih v družbi običajno imajo za "inteligentne". V razvrstitvi rezultatov testov spadajo pod "intelektualno nadarjeno" označbe. V smislu semantike obvladajo nad. 3.000 pojmov, kar za njihov nivo komunikacije že presega potrebe okolja.

145 do 160. Ljudje v tem območju se začnejo dojemati kot izjemno inteligentni. Nad 145 je dejansko tam, kjer visoka inteligenca začne postajati problem, ko gre za druženje in iskanje vrstnikov. Običajno razmišljajo v strukturah vzorcev, abstrakcijah na visoki ravni in integraciji sintetičnega in analitičnega razmišljanja, ki ga uporabljajo hkrati, in razstavljajo kognitivni slog, znan kot "integrirano razmišljanje". Pogosto dojemajo povezave v dojemanjih informacij, ki jih drugi ne uvidijo in zlahka dojemajo vzorce, ki so skriti za veliko večino ljudi. Kvalitativno drugačna vrsta inteligence se začne pojavljati na spodnji mejah tega obsega, saj tisti s takšnimi intelektualci pogosto izkusijo in v celoti izkoristijo živo raven zaznavanja, znane kot sina-esteza in idejna-esteza. V smislu semantike obvladajo lahko tudi preko 5.000 pojmov, za njihove komunikacijske potrebe so sposobni razviti tudi nove pojme.

160+: Ljudje z inteligenco, ki je tako visoka, običajno popolnoma obidejo klasično logiko in so sposobni razmišljanja na odličnem nivoju kompleksnosti, sklepanje generaliziranih konceptualnih struktur u njihovim mislih, a hkrati z dojemanje sveta tudi v »zabrisanih vzorcih« in jih povezati z na prvi pogled nepovezanimi informacijami, ki bi se realizirale v nekih najbolj briljantnih idejah ter vplivale na samo človeštvo. Pogosto so ti ljudje socialno izključeni, saj jih zelo malo zna razumeti in so običajno preveč ekscentrični, da bi se skupaj povezali z drugimi in uživali v času. Verjetno kdo tudi pozna kakšnega človeka s 160 IQ- jem, ki se je nekako "prikradel v to ekstremno inteligenco", vendar pa se, iz ne vem kakšnega razloga, včasih obnaša na način, ki se res zdi neumen, pogovor z njimi pa je zato izjemno preprost, brez da bi iznašal nekaj izjemno inventivnega in briljantnega…

Da ponovimo iz 2. bloga - Še bolj konkretno – v Ukrajinsko – Ruskem konfliktu se jasno poudarja od tistih, ki stvari vidijo širše in globlje da je ozadje povezano recimo z: - pacifikacijo držav, da so ključni botri trije stebri zla: vojno industrijski kompleks, Wall Street in kontrola medijev, ter ZDA Federal reserve s tiskarno denarja... Pomembna je tudi napoved mnogih - covid kriza se bo končala z vojno...

Zelo umestna so bila tudi pojasnilo okrog: - žametno - mavričnih revolucij, pomladi in uveljavljanja demokracije na bajonetih... – opozarjalo se je tudi na napačno predpostavko o možnosti širitve NATO... Opozarjalo se je na nujnost celovitosti branja dokumentov, recimo, »da ima država sama pravico da odloča s kom bo šla v povezave«, pozablja pa se, da tam tudi piše »…da ima to pravico, če s tem ne ogroža varnosti druge države in tako naprej.

Pa se sedaj še enkrat vrnimo k osrednjemu problemu – zakaj sploh ta tema o »prekletstvu inteligentnosti? Dva dogodka sta v širini svoje pojavnosti pretresla svet v zadnjih dobrih dveh letih. To sta bila Covid-19 in Ukrajinsko – Ruski vojaški konflikt. Ljudje so se »uspešno« med sabo skregali o ozadju in bistvu pojava Covida-19. In če podam bistven pogled na to konfliktno razmerje je odgovor logičen. Spletne komunikacije so naenkrat podrle vse tiste meje, ki jih je vzpostavilo dosedanje življenje in ki je bilo povezano s socialnim, delovnim in javnim okoljem. Dosegli smo stanje v katerem se vsak čuti enak slehernemu drugemu, polno je dvomov v izrečene in zapisane misli. Dejanski položaji v konkretni organizaciji ali sistemu pa se ne upoštevajo. Še in še bi se lahko tu o tem napisalo, ampak namen je, da se zgolj opozori na to zakaj in od kod ta nespoštljivost.

Isto se dogaja v razpravah okrog konflikta Ukrajina – Rusija. Ko se oglasi strokovnjak za področje vojaških zadev, za področje biokemije ali področje psihološko propagandnega delovanja – ga v hipu »sesuje« amaterski vseved, ki pa je manj vseved pa bolj poln svoje »samozadostnosti«, še napuha. Seveda v tako vzpostavljenih odnosih na žalost ni prostora za tvorni dialog – konflikt med ljudmi sodelujočimi v komunikaciji je skoraj pravilo!

Sedaj pa še kratek osvrt na priložen diagram. Izhajajoč iz prej zapisanega lahko zaključimo kaj so temeljni postulati uspešne manipulacije, sploh skozi delovanje informativnih medijih. V grafu so prisotne štiri različno obarvane krivulje, ki kažejo da se mediji v "svojem nagovarjanju" ciljnih publik držijo 4 osnovnih strategij.

"Oranžna" krivulja kaže strategije, ki bi se jih naj držale javne (državne) medijske hiše. Vidimo da nagovarjajo najširši možen spekter - od najbolj "zabitih" pa do izjemno "inteligentnih". Toda doseg takega pristopa glede na število nagovorjenih ljudi je sorazmerno nizek, Ampak sama krivulja kaže, da se s tem principom ravno dosega neodvisnost medijev.

"Rdeča" krivulja kaže strategije, ki bi se jih naj držale neodvisne zasebne medijske hiše. Vidimo da nagovarjajo dokaj širok možen spekter - brez "zabitih", ampak tudi brez izjemno "inteligentnih". Zato je doseg takega pristopa glede na število nagovorjenih ljudi je sorazmerno višji, kot pri !rdeči! krivulji. 

"Zelena" krivulja kaže strategije, ki bi se jih naj držale tipične desničarske medijske hiše. Vidimo da nagovarjajo najširši možen spekter - ampak strogo v razponu od najbolj "zabitih" pa zgolj povprečne "inteligentnosti". Čeprav se na prvi pogled zdi, da je doseg takega pristopa glede na število nagovorjenih ljudi nizek, pa temu ni tako, saj je to ogromen bazen in s tem tudi veliko število potencialnih volivcev.

"Modra" krivulja kaže strategije, ki bi se jih naj držale liberalistične medijske hiše. Nagovarjajo najširši možen spekter - ampak strogo v razponu od IQ "90" pa do prve nadpovprečne skupine "inteligentnosti". Večina ljudi iz desnega spektra namreč zahtevnih idej neoliberalizma ne rauime in čeprav se na prvi pogled tudi v tem primeru zdi, da je doseg takega pristopa glede na število nagovorjenih ljudi nizek, pa moramo poudariti da tudi temu ni tako. Tudi sredina je ogromen bazen in s tem ima tudi veliko število potencialnih volivcev.