Imeti Varnostno obveščevalni sistem je resna in odgovorna naloga!

Začnimo pa najprej z nečim drugim. Kaj menite, kam in kako je umeščen varnostno obveščevalni sistem v ustavo! Najdite si odgovor na to vprašanje sami, boste vsaj dokazali svojo inteligentnost in sposobnost, da nadaljujete z branjem zapisa.

Drugo zanimivo vprašanje je naslednje. Če vam nekdo reče Aristotel – ste sposobni ob tem pomisliti tudi na nekaj, kar ima povezavo z (varnostno) obveščevalnim sistemom. Stavit grem, da ne. Vendar, on je bil idejni in operativni kreator obveščevalnega sistema, Aleksandra Makedonskega (ti, ti grdi Aristotel – pa tako polna usta demokracije so ga bila)!

Preden se lotimo vsebinskih razmerij si moramo vsaj zaradi tega, da se zavemo podobe okostja, ki določa naš sistem, pogledati najpomembnejše elemente zakonskih podlag.

Torej, če verjamete ali ne, naše s strani Državnega zbora uradno prečiščeno besedilo Zakona o Slovenski obveščevalno-varnostni agenciji, obsega:

– Zakon o Slovenski obveščevalno-varnostni agenciji – ZSOVA (Uradni list RS, št. 23/99 z dne 8. 4. 1999),

– Zakon o javnih uslužbencih – ZJU (Uradni list RS,

št. 56/02 z dne 28. 6. 2002),

– Zakon o parlamentarnem nadzoru obveščevalnih in varnostnih služb – ZPNOVS (Uradni list RS, št. 26/03 z dne 13. 3. 2003),

– Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o Slovenski obveščevalno-varnostni agenciji – ZSOVA-A (Uradni list RS, št. 126/03 z dne 18. 12. 2003),

– Zakon o dohodnini – ZDoh-1 (Uradni list RS, št. 54/04 z dne 20. 5. 2004) in

– Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o Slovenski obveščevalno-varnostni agenciji – ZSOVA-B (Uradni list RS, št. 61/06 z dne 13. 6. 2006).

Kakšen krasen pravniški konglomerat! Ampak tukaj sta še dva pomembna pravna akta:

- Zakon o parlamentarnem nadzoru obveščevalnih in varnostnih služb, sprejet na seji DZ seji dne 27. septembra 2007, in

- Poslovnik Komisije parlamentarnem nadzoru obveščevalnih in varnostnih služb.

Kaj je bistveno v teh pravnih temeljih? Gre za pravno ureditev medsebojne prepletenosti in povezanosti zakonodajne in izvršilne veje oblasti, začinjeno še s sodno vejo oblasti v delu, kjer se uporaba metod povezuje s pravno osnovo za uporabo posebnih metod in s sklepi pristojnih sodišč.

Torej Vlada RS opravlja strokovni nadzor nad delom Sove s spremljanjem njenih aktivnosti in rezultatov dela. Agencija o svojih ugotovitvah obvešča predsednika vlade, kadar gre za zadeve iz njihove pristojnosti pa tudi predsednika republike, predsednika državnega zbora in pristojne ministre. Podatke o svojih ugotovitvah agencija posreduje tudi pristojnim ministrstvom ter drugim organom državne uprave, da bi ti lahko za izvrševanje svojih zakonitih pristojnosti predlagali ali sprejeli določene ukrepe. Agencija pripravlja informacije in analize s svojega delovnega področja tudi za potrebe Sveta za nacionalno varnost in delovnih teles državnega zbora za izvajanje nalog z njihovega delovnega področja.

Nadzor porabe proračunskih sredstev Sove opravljata proračunska inšpekcija ministrstva za finance in računsko sodišče. Proračun agencije je javen. Nadzor javnosti ni posebej opredeljen, izraža pa se predvsem v javnem mnenju o agenciji, medijski odmevnosti njenega dela in komentarjih javnosti na nekatere njene postopke. Tudi spletna stran omogoča vpogled javnosti v delo Sove.

Temeljna naloga notranjega nadzora je ugotavljanje, ali so bili na ustrezen način izvedeni in dokumentirani vsi postopki, ki jih določajo zakon, podzakonski akti in druga navodila.

Torej nadzora kolikor človek hoče, nekako po načelu »Mnogo babic – kilavo dete«! Vendar osrednji organ s posebnimi pristojnostmi je komisija, predvsem pri nadzorovanju zakonitosti uporabe posebnih oblik pridobivanja podatkov, saj ima vpogled v dokumentacijo o uporabi le-teh, lahko pa si ogleda tudi naprave in prostore, ki jih agencija pri tem uporablja. Komisija izvaja nadzor tudi z obravnavo celovitega poročila o delu in finančnem poslovanju agencije v preteklem letu in programa dela za tekoče leto. Oba dokumenta ji v obravnavo predloži Vlada Republike Slovenije. Agencija vsake štiri mesece, po potrebi pa tudi zunaj tega roka, komisiji poroča o izvrševanju svojih splošnih dejavnosti.

Verjetno je sedaj tudi marsikomu jasno, zakaj Janša tako brezglavo rine v to komisijo in zakaj ga njegova SDS tako besno podpira. V Komisiji se namreč bije bolj za »lažne človekove pravice«! V vseh sodobnih obveščevalnih sistemih je problem nekje drugje - tuji obveščevalci (recimo avstrijski) dobro vedo, da v primeru obravnave dokazov zbranih z metodami obveščevalnih služb - človekove pravice postanejo minorne. Pomemben je le državniški interes.

Vem da bodo sedaj naši drdr Jakliči poskočili. Vendar, človekove pravice so kršene šele takrat, ko nastopijo posledice kršitve! Vse resne obveščevalne službe po svetu, pa za živo glavo ne uporabijo zbranih operativnih dokazov neposredno za sodni pregon. Vedno sta dve možnosti, ali podatke izkoristijo za lastne operativne potrebe (tudi če gre za kazniva dejanja oseb) ali pa jih posredujejo drugim pristojnih službam, ki si morajo dokaze še enkrat zagotoviti na "legalen" način.

Zato je tudi izjemno težko razložiti predvsem tistim, ki skačejo s prižganimi svečami okrog naših sodišč, da je vztrajanje pri izreku: »Človekove pravice so absolutna in neodvisna kategorija«, dokaj smešna zadeva. Če ne verjamete, potem pa si predstavljajte Robinsona Crousoja, kako skače popolnoma sam po otoku in momlja o človekovih pravicah. Človekove pravice se osmislijo šele v interakciji in medsebojnemu odnosu med ljudmi!

Sedaj pa lahko nastopi osrednje grenko spoznanje! Velik del problemov, ki smo jih ali jih še bomo omenili, bi odpadel že s tem, če bi se v naši državi ločili obe osnovni funkciji, torej varnostna in obveščevalna! Sedaj smo priče efektu, da je moč in sposobnost delovanja sistema odvisna od njenega najbolj šibkega člena, to je varnostnega sistema. V varnostnem sistemu so namreč človekove pravice »conditio sine qua non« V obveščevalnem sistemu pa so z vidika razmerja med družbo in državo, pravice irelevantne. Recimo kar po domače, neuporabne! Ker če so z obveščevalno dejavnostjo pravice kršene in je ta kršitev postala javna, potem je nekaj hudo narobe z uporabljenimi metodami in še bolj s postopki uporabe.

Pa zapišimo to misel še malo drugače! Varnost je, tudi po Maslowu, temeljna potreba in se s tem spreminja v pravico. Vendar varnost ni nekaj abstraktnega temveč je sestavljena iz aktivne in pasivne vloge, saj jo sestavlja obramba in zaščita. Zaščita pa pomeni le soglasje do prenosa pravice do obrambe na državo. Primer, marsikdo meni, da nas NATO brani, še zdaleč ne, on nas ščiti (tudi pred nami samimi)!

Torej če sedaj to razmišljanje povežemo s človekovimi pravicami, lahko sprejmemo razmišljanje, da je varnost in s tem posredno obramba in zaščita vsekakor v polju človekovih pravic. Vlogo in pomen varnosti smo torej vsaj v osnovi razčistili, tudi smo s tem potrdili to, da mora obstajati parlamentarni nadzor nad tem, saj če vas policaji pretepajo (primeri v Mariboru – vstajniška kronika), ni nič narobe, le vsa zadeva mora imeti zakonsko osnovo in legitimna pravna izhodišča!

Toda naslednji zajec iz klobuka naše državne suverenosti je obveščevalna dejavnost. Pa pričnimo tako, in še enkrat poudarimo – ni zapisana v ustavi! Torej sodi obveščevalna dejavnost v področje politične države, predvsem v izvršilno vejo oblasti! Torej je parlamentarni nadzor, ki je za področje varnosti še nekako utemeljen, je v primeru obveščevalne dejavnosti, zgolj krinka da se derogira celoten varnostno obveščevalni sistem v polje takšnih političnih razmerij, ki obveščevalno področje povsem razveljavijo. V bistvu ga uničijo in naredijo neefektivnega – oz, kar je še huje, nekateri hočejo, da se naše obveščevalne službe zaradi »lastne varnosti« naj ukvarjajo predvsem s kurjimi tatovi.

Ogromno bi se dalo še iz navedenega izluščiti, predvsem z različnimi logičnimi pristopi, vendar ker sem ta del napisal povsem iz dobre volje in po drugi strani zaradi skrbi, naj bo dovolj. Skratka, če naredim povzetek zgolj v enem stavku, je zadeva jasna: Mi nimamo obveščevalnih služb, nimamo obveščevalnega sistema in nimamo obveščevalne dejavnosti! Skratka naši parlamentarci, ki imajo nerazumno širok vpogled v delo obveščevalnih služb – so neke vrste sodobni Pippin Tomi. Od njihovega dela, v primeru obveščevalne dejavnosti, ne da ni nobene koristi, povzroča se predvsem neverjetno velika škoda!

Tako da lahko tudi povsem strokovno ugotovimo, da to, da ni ta trenutek Komisije za nadzor varnostno obveščevalnimi službami, sploh ni tako slabo. Sicer pa le še ena zaključna misel. Parlament s svojimi komisijami in odbori mora nadzorovati delo varnostnih služb, toda obveščevalne službe in njihovo delo lahko le spremlja. Nadzor je v tem primeru, smešna opredelitev. Pač nekako v stilu večine drugih naših rešitev v vzpostavitvi državnega sistema!

*  *  *  *  *

Izjava, še enkrat in za vsak primer! Vse analitične primerjave, ki so objavljene v tem blogu, so lastne! V analizi teh razmerij se nisem posluževal nobenih dokumentov s kakršno koli stopnjo tajnosti, nisem kontaktiral z nobeno osebo. Obravnavana in navedena zakonodaja je dostopna na internetu, poznavanje dela, metod, zakonskih okvirjev tujih služb, pa se nahaja v moji glavi še od časov pred osamosvojitvijo!