četrtek, 10. marec 2022

Inteligenost kot "kazen"! - II. del

Torej, na čem se gradi moč psihološko propagandnega delovanja v Sloveniji s 2,040.00 prebivalcev? Zakaj se ljudje tako zelo bistveno razlikujemo v ocenah, pogledih, mnenjih in stališčih pa najsi gre za Covid-19 ali Rusko Ukrajinski konflikt? Zakaj se nek fakultetno izobražen človek znajde v istem miselnem svetu kot nek neizobražen fizični delavec? Če hočemo najti odgovor na to vprašanje, moramo iskati odgovor iz različnih smeri, najprej pa moramo razbiti neke fame, recimo da obstaja korelacija med izobrazbo in inteligentnostjo. Tako inteligenca ni samo sposobnost razumevanja in učenja, daleč od tega... v odvisnosti od velikosti je IQ nekaj povsem drugega.

Bolj kot je človek inteligenten, bolj zanj velja, da preprosto vidi stvari ki jih recimo 10.000 drugih ne in se tega tudi ne morejo naučiti, ker gre za heuristične pristope. Heuristični pristop je dan nekje le do 2% ljudem, ostali uporabljajo analogni pristop. Torej, ko kogar koli slišite reči - stanje v Ukrajini je podobno kot leta 1991 v Sloveniji ali kasneje na Balkanu sploh, vedite miselni svet tega človeka je "copy-paste". Ima omejen pogled, sposoben je iskati odgovore le v polju že znanega...

Skratka vse temelji na teoriji, da ravni inteligence povečujejo globino in kompleksnost misli in to potencialno. Z drugimi besedami, če primerjamo dva človeka iz različnih skupin, potem njuna razlika ni enaka temu da IQ enega odštejemo od drugega, temveč je razlika v različnih mnogokratnikih. To bo, čeprav nepopolno, povezano tudi s samim IQ.

Nato pa nastopi novi problem, komunikacijski. Praviloma človek z nekim IQ-jem lahko najbolj uspešno komunicira znotraj skupine s podobnim IQ. Pogojno uspešen je lahko tudi v komunikaciji z ljudmi, ki so eno skupino višje ali skupino nižje. Praktično nemogoče pa je kreativno komuniciranje med dvema, ki sta po IQ oddaljena dve skupini ali več. V tem primeru jima peostane le dvoje, da eden laže da razume drugega in da se drugi dela v njunem diskurzu »malo bebavega«, da bi ga prvi razumel.

Poglejmo še eno razmerje, ki se pojavlja, to je Etičnost in IQ. Pričakovali bi, da so ljudje z višjim IQ bolj etični, skratka moralni, pošteni in k ljudem usmerjeni. Pa temu ni tako, visoko etičnost ljudi določa EQ – emocionalni kvocient. In tega mora biti v vsakem človeku najmanj 1/3, drugače imamo opravka s psihopati – izredno inteligentnimi ljudmi vendar brez zadostne empatije. Potem pa so tukaj še sociati, ki so prav tako skoraj prej empatije, toda so tudi iz skupin z IQ pod 90.

In sedaj si lahko zastavimo drzno vprašanje – kaj se nam praviloma dogaja v politiki, to je sedaj aktualno sploh pred predstoječimi volitvami. Pri iskanju odgovora moramo seveda upoštevati tudi možnost medsebojne interakcije me ljudmi iz različnih skupin glede na IQ. Zapisali smo že, večja kot je razlika med skupinami v Q, težje je doseganje razumljenosti. Vendar pojavlja se presenetljiv učinek katalizatorja, to je nizkega EQ ki zagotavlja diskurz med visoko inteligentnimi ljudmi (brez empatije) z ljudmi iz izredno nizkih skupin IQ. Po teh pravilih sploh deluje ena od vodečih političnih strank- Po svoje je tako tudi razumljivo zakaj je slovenski politični prostor tako razdrobljen in z obilico majhnih in akcijsko šibkih strank.

Vendar pa najprej opravimo klasifikacijo po različnih znanih podatkih o razporeditvi inteligence v naši državi!

Pri nas predstavlja najvišjo skupino genialne inteligence (IQ nad 140) le dobrih štiri tisoč prebivalcev naše države. Nato sledita dve skupini z izjemno visoko in z visoko nadpovprečno inteligenco (IQ od 120 do 140), ki jo sestavlja dobrih 180.000 prebivalcev, skupino z nadpovprečno inteligenco (IQ od 110 do 120) pa 249.000 prebivalcev.

Najštevilnejši sta skupini z visoko povprečno in s povprečno inteligenco (IQ od 90 do 110). Vsaki skupini pripada dobrih 520.000 prebivalcev. To je tudi osrednji del (vrh) zvonaste Gaussove krivulje, ki vključuje kar polovico prebivalcev Slovenije.

Povsem leva stran zvona Gaussove krivulje predstavlja prebivalstvo z IQ, nižjim od vrednosti 90. Najprej je tu skupina z rahlo podpovprečno inteligenco (IQ od 80 do 90) z 249.000 prebivalci in z mejno nizko inteligenco (IQ od 70 do 80) s 164.000 prebivalci. Skrajno levo stran zvona (Gaussove krivulje) predstavljajo tri skupine prebivalcev, ki posedujejo nizek IQ (od 20 do 70), to so nizka, srednje nizka in hujša nizka inteligenca (ta šteje, zanimivo tudi dobrih 4000 prebivalcev, tako kot najvišja skupina). Vse tri skupine nizke inteligence skupaj štejejo dobrih 180.000 prebivalcev.

Običajno mora stranka zbrati glasove tam nekje od 45.000 glasov in navzgor, da prestopi parlamentarni prag. Če pogledamo prej naštete skupine vidimo, da so najbolj hvaležne in obenem številčne skupine v kateri so ljudje z IQ od 110 pa navzdol…

Dejansko stanje inteligentnosti je pretežno je podedovano, spremembe strukture prebivalstva se od zgoraj zapisanih podatkov gotovo pomembno ne razlikuje. Pogled v normalno porazdelitev prebivalstva po kriteriju IQ razkrije tudi, zakaj je sistem predstavniške demokracije preživel. V pogojih četrte (digitalne) industrijske revolucije se legalizira praksa, ko vodenje (in ustanavljanje) političnih strank in tudi zakonodajne ter izvršilne veje oblasti lahko opravljajo (tudi) ljudje, ki ne izpolnjujejo niti minimalnih (IQ) pogojev, da bi posedovali vsaj IQ 110.

Sedaj pa vrnitev k osrednjemu problemu – zakaj sploh ta tema o »prekletstvu inteligentnosti? Dva dogodka sta v širini svoje pojavnosti pretresla svet v zadnjih dobrih dveh letih. To sta bila Covid-19 in Ukrajinsko – Ruski vojaški konflikt. Ljudje so se »uspešno« med sabo skregali o ozadju in bistvu pojava Covida-19. In če podam bistven pogled na to konfliktno razmerje je odgovor logičen. Spletne komunikacije so naenkrat podrle vse tiste meje, ki jih je vzpostavilo dosedanje življenje in ki je bilo povezano s socialnim, delovnim in javnim okoljem. Dosegli smo stanje v katerem se vsak čuti enak slehernemu drugemu, polno je dvomov v izrečene in zapisane misli. Dejanski položaji v konkretni organizaciji ali sistemu pa se ne upoštevajo. Še in še bi se lahko tu o tem napisalo, ampak namen je, da se zgolj opozori na to zakaj in od kod ta nespoštljivost.

Isto se dogaja v razpravah okrog konflikta Ukrajina – Rusija. Ko se oglasi strokovnjak za področje vojaških zadev, za področje biokemije ali področje psihološko propagandnega delovanja – ga v hipu »sesuje« amaterski vseved, ki pa je manj vseved pa bolj poln svoje »samozadostnosti«, še bolj pa napuha. Seveda v tako vzpostavljenih odnosih na žalost ni prostora za tvorni dialog – konflikt je skoraj pravilo 

Še bolj konkretno – v Ukrajinsko – Ruskem konfliktu se jasno poudarja od tistih, ki stvari vidijo širše in globje da je ozadje povezano recimo z: - pacifikacijo držav, da so ključni botri trije stebri zla: vojno industrijski kompleks, Wall Street in kontrola medijev, ter ZDA Federal reserve s tiskarno denarja... Pomembna je tudi napoved mnogih - covid kriza se bo končala z vojno...

Zelo umestna so bila tudi pojasnilo okrog: - žametno - mavričnih revolucij, pomladi in uveljavljanja demokracije na bajonetih... – opozarjalo se je tudi na napačno predpostavko o možnosti širitve NATO... Opozarjalo se je na nujnost celovitosti branja dokumentov, recimo, »da ima država sama pravico da odloča s kom bo šla v povezave«, pozablja pa se, da tam tudi piše »…da ima to pravico, če s tem ne ogroža varnosti druge države in tako naprej.

In kako svetovati vsem tistim, ki niso opravili nobenega IQ testa. Preprosto, poglejte slovenska poročila in ko boste videli neko zgradbo, kjer bo novinar s tresočim glasom povedal »Bombardirali so vrtec, otroško bolnišnico…«, nato vam bodo pokazali cvilečo mater z otrokom in vas skušali s slikovno manipulacijo prepričati, da je to povezano – vam pa se bo to zazdelo nepošteno, potem je vaš IQ zagotovo nad 110. Če pa boste postali ginjeni, tako kot je na fb dejala ena »…da so ji solze prišle v oči, ko je videla odhajati prostovoljce (EU nacifašiste) v Ukrajino", se njej lahko zagotovi da ima IQ vsekakor pod 100…

Danes ne rabimo vedeti kje se kdo dejansko nahaja v spektru IQ in EQ. To je celo nezaželeno in zato ni čudno da so zločinski snovalci te nove ideologije to stanje poimenovali »paket svoboščin in demokratičnosti«. Zakaj, vedeli so, da so ti idealna "žrtev" propagande, ki nas sedaj uničuje... pravzaprav uničuje človeštvo!


9 komentarjev:

  1. Erik, izjemen tekst, ki je tokrat daljši, kot je bil na FB- u. Sprašujem te za dovoljenje, če misliš, da bi bilo smotrno, ko bi tvoj tekst prenesel, na mojo FB stran? In, seveda še nekaj. V tem trenutku, prvega branja, sem mnenja, da bi pisanje komentarja, bilo nespodobno. Hvala za tekst in lep pozdrav!

    OdgovoriIzbriši
  2. Seveda soglašam za prenos, le zaključni dodatek, pod grafom pa prosim izpusti!

    OdgovoriIzbriši
  3. Erik, meni je pa všeč! Zakaj pa ne bil oseben? Velika večina teh naših političnih gobezdačev, pa itak ne obvlada druge dikcije, kot osebno nakladanje!

    OdgovoriIzbriši
  4. Super napisano.

    Morda bi v naslednjem nadaljevanju poudaril še 2 vidika:
    - razliko med ljudmi z visokim IQjem in nizkim ali celo brez EIQ (čustvene inteligence)
    in
    tudi to, da visok IQ/EIQ ne pomeni, da človek ne more biti umsko bolan. Umski invalid (psihopat, sociopat, narcis ...) je lahko tudi vsak.

    S poudarkom na tem, da so psihopati lahko visoko inteligentni in tako skrajno nevarni vsem ter celotni družbi. To jim omogoča izredna sposobnost manipulacije z manj pametnimi in posledično vzpon po družbeni lestvici na vodilne položaje v družbi. Tu so veliko boj uspešni zaradi brezobzirnosti kot enako ali bolj pametni ljudje z močno čustveno inteligenco.

    In najvažnejše: posledično današnja demokracija ne more delovati, ker se na vodilni položaj vedno prebije bolj ali manj moten človek sicer relativno visokim IQjem.

    Demokracija bi lahko delovala le na en način. VSI kandidati, ki nameravajo kandidirati na volilnih listah bi morali opraviti test čustvene inteligence in rezultate bi morali javno objaviti 1 mesec pred volitvami.

    Lp

    OdgovoriIzbriši
    Odgovori
    1. Tako je odgovoril nekdo na vorašanje kako poteka pogovor dveh o politiki, če se njun IW zelo razlikuje:
      "Vendar želim izpostaviti en ključni element, ki bi bil prisoten v vsakem pogovoru, ki vključuje politiko.

      Ste že kdaj videli, da sta 2 ljubitelja športa gledala popolnoma isti dogodek ali igro, iz istega zornega kota, s popolnoma enakim zornim kotom ali počasnim posnetkom, prišla do dveh POPOLNOMA različnih zaključkov?

      To se zgodi, ker čustvena navezanost vsake osebe na izid zamegli njihovo presojo. Ima malo, če sploh kaj opraviti z IQ. Vaše oči bodo zaradi vaše čustvene navezanosti dejansko videle nekaj drugačnega od realnosti.

      Politika deluje na enak način.

      Zelo malo ljudi, ki se odločijo razpravljati o politiki z drugimi, ima kakršen koli interes, da bi prišli do dejanske resnice. To je tekmovanje. Nič več, nič manj. Tudi najbolj inteligentni ljudje bodo dovolili, da njihov intelekt uzurpirajo njihova čustva.

      Mislim, da je bolj verjetno, da bolj inteligentna oseba prepozna svojo čustveno navezanost in vsaj poskuša biti bolj objektivna. Vendar sem videl, da so zelo inteligentne osebe izgubile vsak pogled na objektivnost, ko gre za določene teme. Brez objektivnosti pri delu ni pravega intelekta. Obstaja le zmožnost podajanja bolj prepričljivih argumentov. Toda ti argumenti morda niso pošteni.

      Torej boste v bistvu videli dve osebi, ki se nepošteno razpravljata, ne glede na njihov IQ. Tisti z višjim IQ je morda bolj prepričljiv za opazovalce, saj se bodo verjetno bolj zavedali, kako bi poslušalci cenili njihove argumente. Vendar še vedno ni nujno, da so pravilni. Samo bolj prepričljivo. Kot dober debater.

      Tudi brez popolne objektivnosti je inteligenca v bistvu nesmiselna. In tako kot šport, politika običajno ne dopušča popolne objektivnosti. Edini sklep, do katerega bi lahko prišel resnično objektiven in pošten človek z visokim IQ, je, da se VSI motijo ​​in bi jim pogovor hitro postal dolgočasen.

      Želja po debati se pogosto zamenjuje z inteligenco, ko jo pravzaprav poganjata ego in tekmovalnost. Resnično inteligentna oseba ne bi preprosto odšla, saj bi bilo to samo po sebi pasivno agresivno dejanje, ki izhaja iz te konkurenčnosti. Oseba s 160 IQ najverjetneje sploh ne bi bila zainteresirana za nadaljevanje pogovora in bi poskušala spremeniti temo v nekaj, kar bi lahko bilo zanjo bolj spodbudno. To je kot bi razpravljali o fiziki s petošolcem. Od pogovora bi dobili veliko več, če bi bila tema Pokemoni.

      Vsako željo po nadaljevanju razprave bi povzročil Dunning-Krugerjev učinek za osebo z nižjim IQ in ego osebe z višjim IQ. Ne predstavljam si, da bi bil to spodbuden pogovor za vsakogar z veliko nadpovprečno inteligenco, ki bi ga sploh poslušal. Iskreno povedano, ne predstavljam si, da bi bilo smiselno..."

      Izbriši
  5. Še povsem osebno pojasnilo, ki sem ga prenesel raje v komentar, saj eni preprosto res ne razumejo da je inteligentnost sploh v teh časih dejansko prekletstvo!

    Zato še enkrat, priznam - imeti IQ nad 150 je veliko prekletstvo... si v očeh drugih praktično »frik«! Prekletstvo je tudi to, da so ljudje v svoji zgodovini razvili nebroj »obrambnih mehanizmov« s katerimi so »preveč pametne odstranili« iz svoje sredine. Po drugi strani pa so tudi zelo inteligentni razvili lastne obrambne mehanizme, kako prikriti svojo inteligentnost, ne izstopati in se zliti s povprečnostjo množice.

    Jaz imam smolo da vem, kako je z mojim IQ. Prvič že v OŠ so me napotili, ker sem bil v šoli zelo moteč in so hoteli da preskočim dva razreda OŠ. Raje sem obljubil, da se bolj izjemno »poboljšal« kar sem tudi storil. Takrat sem tudi prvič spoznal, kako nevarno je biti »preveč pameten«… Ta neprilagojenost se je potem nadaljevala tudi v srednji šoli. Manifestirala se je tako, da sem zlahka zdeloval razred, ampak oceno vedenja pa sem vedno imel 2, včasih celo 3…

    Drugič so me testirali v Savi Kranj, približno 8 let kasneje, ko nas je 110 kot kandidatov bilo povabljenih na testiranje za dve kadrovski štipendiji. Testiranje se je končalo tako, da je eden dobil štipendijo »po zvezah in drugi po rezultatih«. Trikrat lahko ugibate, katera je bila moja?

    In tretjič pa je to bilo v službi, zopet približno 8 let kasneje... vsi testi so bili med 156 in 168, Takrat sem že videl, da igraje rešujem najzahtevnejše in kompleksne probleme. Spoznal pa sem, da igraje opravljam v povprečno dvakrat krajšem času izpite kot drugi. Zato tudi ne preseneča moj študij - 108 izpitov na različnih fakultetah, povprečje pa 9,33...

    OdgovoriIzbriši