O taktiki, doktrini in strategiji oboroženih spopadov

Če danes človek odpre TV, Internet… je vse obsedeno z novicami o vojaškem spopadu v Ukrajini. Priznam, da mi je res težko poslušati vsa ta neverjetno laična modrovanja številnih laičnih strokovnjakov o tem konfliktu, ki se odvija v Ukrajini.

Namreč sam sem davnega leta 1984 z odliko opravil izpit iz »Teorij o vojnah« in nato leta 1986 sem na podiplomskem študiju opravil tudi obveznosti iz predmeta »Koncepcija in doktrina vojn«, prav tako z oceno odlično. V okviru tega predmeta sem tudi izdelal seminarsko nalogo z nazivom »Psihološko propagandna dejstva v specialni vojni«, tudi z oceno odlično. Toliko o strokovnosti!

Ni moj namen kogarkoli podučevati, sem pa sebi in svojemu etičnemu pogledu na svet dolžan da izrečem resna svarila, da to kar počne sedaj NATO, usmerjevan s strani ZDA nikakor ne vodi v rešitev razmer pač pa v izredno nevarno zaostrovanje. Tudi ne mislim področno razlagati kaj je vojaška doktrina, kaj vojaška taktika in strategija. Če v Google vpišete te pojme boste dobili kar uporabne razlage. Ampak mislim pa da mi vsi trpimo za pomanjkanjem razumevanja terminov kot so: vse vrste, nasilij, odnosi med njimi in prehodi od ekonomskih konfliktov, preko političnih in vse do vojaških...

Teorija psihološko propagandnega delovanja jasno stoji na poziciji, da vojni cilji nikoli niso odkriti, da so zamaskirani, in to še najbolje v košarico - paket »človekovih svoboščin in pravic«. Že najbolj znan evropski vojaški teoretik von Klausewitz je jasno poudaril da obstaja moralni (v sodobnem smislu psihološki) in politični vidik vojne. Ko mi poslušamo novodobne vojno politične analitike, tega seveda ne zaznamo. V bistvu nas vseskozi prepričujejo da obstaja zgolj »oboroženi vidik vojne«. Kot da je vojna sama sebi namen, ali pa je posledica osebne »odločitve nekega ponorelega diktatorja«. In to poenostavljanje ni naključno, je zelo namerno da se prikrije bistvo tistih odnosov, ki sploh pripeljejo do vojn! Vse se prične z ekonomskimi odnosi, torej dostopom, distribucijo in trgovanjem z njimi in vzpostavitvijo monopolov,

Problem je ta, da se »vzpostavitev ekonomskih odnosov« ne uveljavlja na pravilih »demokratičnosti in pravičnosti«, temveč na pravilih »ekonomskih nasprotij (nasilja)«. Kaj vse pa sodi v ta okvir se krasno demonstrira danes – sankcije, blokade, embargo, carine, zasegi… Naslednja stopnja nasilja za ekonomskim je torej politično nasilje. V bistvu je politično nasilje neke vrste varnosti ventil za neukrotljivo ekonomsko nasilje. Gre za vzpostavitev mednarodnega sistema prava, pogodb, zakonov, deklaracij, uredb pa tudi pravil… katerih cilj je dušitev ekonomskih spopadov.

Upravičeno bi se zato človek vprašal – zakaj pa se potem naenkrat pojavi še vojno nasilje, kot najvišja forma porušenih družbenih razmerij za katere se sedaj strinjamo, da so se začele v sferi ekonomskih odnosov.

Tukaj pa nastopi neverjeten paradoks, če bi ljudje želeli reševati ekonomska protislovja (konflikte) je država nepotrebna, celo moteča. Toda država je tu, je utemeljena in hudičevo prisotna. S tem pa je tudi utemeljen pojav političnih protislovij in njihov vpliv.

V ekonomski sferi ni ideologije, ta se pojavi v politični sferi, vključno z religijo in vse ideologije imajo en velik skupni imenovalec – manipulacija z ljudmi. Kajti če smo prej dejali, da manipulacij ni v ekonomski sferi, je tudi v vojaški ni – ni potrebe! Skratka, da ne gremo predaleč – ekonomsko nasilje eskalira v politično, le to pa v vojaško. Vezni člen med obema skrajnostima pa je ideologija, takšna, drugačna in tudi celo religiozna.

Vrnimo se k problemu bojnega delovanja in razumevanju tega. Področje taktike je tisto osnovno področje, ki odgovarja na vsa vprašanja vojaškega delovanja na osnovni ravni, Praktično se vse rešitve končajo na nivoju bataljona, kar je tudi temeljna primerljiva celica za različne analize in primerjave! Predvsem ZDA in njihovi zavezniki so v zadnjih 20 letih postavili skoraj vsa pravila taktičnih bojev na glavo. Osnovna bojna celica ni več bataljon kot formacijsko operativna enota, niti četa, temveč to postane vod. Ampak ti vojaški vodi so med sabo mrežno povezani in to mrežo tvori 12-15 vodov, kar formalno ustreza moči bataljona.

Prav tako so se pospešeno v zadnjih 20-letih razvili povsem novi načini bojnega delovanja pod imenom »urbano vojskovanje«. Tukaj je sedaj vod kot taktična enota že prevelik in je osnovna enota desetina. Seveda pa vod ostaja v "urbanem vojskovanju" operativna enota z vidika poveljevanja. Se pa slabosti manjšega števila vojakov v tako utemeljenih formacijah uspešno kompenzirajo z sofisticirano vojaško opremo, orožjem, sredstvi zvez, droni... in vrsto drugih novo razvitih bojnih sredstev.

Prav je tudi, da poiščemo link med bojnimi dejstvi in psihološko propagandnim delovanjem. Po podatkih ima ZDA v okviru NATO v Nemčijo, konkretno na Bavarskem vojaške sile velikosti klasične vojaške divizije za izvajanje sofisticiranega bojnega delovanja – torej z medijskimi instrumenti (slike videi…), uporaba dronov, v obveščevalne in propagandne namene, obladovanje medijev, uporabnikov spleta… in še za vrsto drugih zadev.

Skratka, danes na področju informiranja ni nič več prepuščeno naključju. Vse je strogo dirigirano, usklajeno do podrobnosti in z upoštevanjem najbolj podrobnih detajlov. Na primer – govor Zelenskega v ZDA in v EU parlamentu prevaja ženski glas, govor v Nemškem parlamentu pa moški glas.

Če primerjamo način izvajanja bojnih dejstev od 24. februarja pa do današnjih dni, vidimo da so bili taktični postopki Ruske vojske vedno podrejeni doseganju vojaških ciljev s čim manj izgubami v civilnih vrstah. Pa to Ukrajinskega propagandnega stroja sploh ni motilo, da ne bi o teh dejstvih lagal ali, kar je še huje, da jih je prikazoval naklepno in zavestno kot šibkost Ruske vojske.

Seveda pa dejanskemu stanju v bojnem dejstvovanju, vsaj po kakovosti poročanja, mediji praktično niso sledili. Če so Rusi izvajali taktične postopke obkolitve enot Ukrajinske vojske je bil komentar medijev, da Ruske enote ne dosegajo zastavljenih ciljev. Ko pa so prišle Ukrajinske in Ruske enote v borbeni stik in pričele z bojnim delovanjem, so mediji takoj uporabili izraze, kot so »…Rusi brutalno napadajo…«. Strokovni in pravilni termin pa je »intenziviranje bojnega delovanja«. Seveda so mediji in zahodni politiki pridno podtaknili k terminu »brutalno« še druge za njih priročne termine, kot so »otroci, ženske, starejši…«, ter dodali še lokacije, ki so pa bile obvezno »vrtci, šole, bolnišnice, muzeji, knjižnice…«!

Naj naštejem le nekaj primerov – recimo, ko se je 60 km kolona ustavila pred Kijevom. Pa obkolitev Mariupola in Harkova s tem da je bil puščen civilni koridor, ki pa ni smel biti izkoriščen zaradi blokade s strani nacifašistov v Ukrajinski vojski. Isto velja sedaj tudi za koridor pri Kijevu, ki je nesporno puščen za umik civilistov in kar se iz vojaških kart vseh medijev tudi jasno vidi…

Skratka, da se vrnemo k bistvu tega zapisa. Ruska vojska je imela povsem jasen cilj v tem spopadu in je temu cilju prilagajala tudi taktiko bojnega delovanja. Bolj kot so v enotah Ukrajinske vojske intenzivirali bojna dejstva, bolj so se intenzivirala tudi z Ruske strani.

In žalostno je, da te razlike niso sposobni opaziti niti zahodni vojaški teoretiki, še manj pa novinarski analitiki. Dobro, zasledil sem zgolj dve izjemi, dva ameriška generala, ki sta stvari pojasnjevala na enak način kot to skušam narediti sam.

Najhuje pa je to, da ko vsi ti strokovnjaki in analitiki, ki ocenjujejo Rusko strategijo in taktiko dejansko izhajajo iz njim poznane ameriške, ki pa je naslednja – dejansko napasti nasprotnika z vsemi sredstvi, brez prilagoditve konkretnemu položaju in stanju na terenu.

Zakaj je pomembno na vse to opozoriti? Predvsem zato, ker odločitev ZDA da 21.-ti dan vojnih delovanj zagotovijo Ukrajinski strani kar 800 integriranih raketnih sistemov, sploh ni nedolžna. Ruska vojska bo zaradi tega morala spremeniti taktiko bojnega delovanja. In bolj kot bo zahodna stran podpihovala »ogenj vojne«, bolj se bo taktika spreminjala. Vse to zaostrovanje je lahko limitirano in to vse do jedrske vojne.

Ameriška strategija pozna klasificiranje v 6 nivojev vojn. Sedaj smo na nivoju 1. in 2. stopnje. Jedrski spopad pa se prične šele pri 5. in 6. stopnji. Kaj to pomeni, kdo ima še rezervo v intenziviranju bojnih dejstev – Ukrajinci ne, torej Rusi. Zakaj, tudi če streljaš iz tosočih ali stotisočih pušk, je to po klasifikaciji še vedno ista stvar isti nivo.Toda, če bodo eskalirale bojne aktivnosti s strani Ukrajinske vojske predvsem proti lastnih civilom in se nato to podtikalo Ruskim enotam, se bo Ruska taktika morala spremeniti. Da ne povemo, kako bi se ta taktika spremenila, če bi se aktivno vključile enote članic NATO.

Vem da je vse skupaj težko pojasniti, pa ker je Janša potegnil že toliko paralel med Slovenijo in Ukrajino naj potegnem še sam eno! Vojaški cilj Slovenije je bil leta 1991 zagotoviti suverenost Slovenije na zunanjih mejah in onemogočiti JLA da s svojimi enotami doseže svoj cilj, ki je bil ravno povsem nasproten. Torej taktika je temeljila na preprečevanju in blokadi JLA.

Pa Janša ne bi bil Janša in ne bi dokazoval svojega idiotizma, če ne bi dal on ukaza da se napadejo nekatere vojašnice z namenom njihove zasedbe. Torej, kdo je bil tisti, ki je spremenil slovenski zastavljeni vojaški cilj iz blokade in preprečitve dostopa na meje v zasedbo in uničenje vojašnic. Takšna sprememba vojaškega cilja posledično še kako vpliva na intenzivnost izvajanja bojnih dejstvovanj. Za to norost Janša nikoli ni odgovarjal… sicer pa sta o tem več povedala Brane Praznik, Miha Butara in drugi višji poveljniki enot TO.