Potem, ko je predsednik vlade organiziral redno ponovoletno
srečanje z diplomati, predvsem tudi s predstavniki drugih držav, se je v
ponedeljek posvetil še nam državljanom. Obenem so nas prikrajšali za Studio
City, ki je bistveno bolj kritična in družbeno angažirana oddaja, kot njegovo
'kramljanje' z novinarko Gobec!
Marsikaj je povedal, še več razkril! Ne mislim secirati
njegovega celotnega pogovora, ker je bolj hvalevredno, da se je sploh oglasil,
kot pa da bi ignoriral državljane.
Vendar, vseeno je izrekel nekaj zadev, kjer je dobesedno
razkril tisto, na kar sam že več kot deset let opozarjam. Mi pač nimamo sreče,
da bi dobili vsaj nekaj 'žlahtnih politikov'. To seveda ne pomeni, da teh ljudi ni,
le uspešno jih blokiramo. Zgodba o Sloveniji me spominja na Sveto pismo – staro
zavezo, kjer se je več kot tisoč let pričakovalo na prihod odrešenika in vsak,
ki je prišel, je bil napačen!
Kaj nerodnega je torej izrekel naš ljubi predsednik vlade.
Le dve stvari bom omenil. Prva je njegova kritika in žuganje stranki SD, češ da
je bila pozitivno vpeta v procese razprodaje državne lastnine. Sedaj jim žuga z
začudenjem, češ kako si upajo da se tako nespoštljivo obnašajo in se ne držijo
dogovorjenih zavez (saj poznate tisto, 'pacta sunt servanda). Če bi to bilo
res, potem v svetu ne bi smelo biti več nikoli nobene vojne. Kajti, mar ni bil
sklenjen in podpisan po sleherni vojni mirovni sporazum, ki se je vedno potem
kršil. Skratka, bistvo politike je ravno v tem, da se lahko spreminjajo
odločitve. To, da se odstopi od privatizacije pa je naša legitimna politična
pravica. Posedovanje političnih pravic pa je stvar demokracije in političnih
svoboščin, mar ne?
Še dobro je, da ne more ZL postati predmet izsiljevanja s
pravnimi podmenami, ker je takrat še ni bilo v igri! Kajti, bistvo politike je, da so odločitve v vsakem
relativnem zgodovinskem trenutku najbolj ustrezne glede na potrebe v državi oz.
družbi. Torej smo zopet pri dilemi, kdo je 'primus inter pares' – človek ali
kapital. Zame je odgovor povsem jasen!
V tem istem paketu je zanimiva tudi njegova izjava, češ da
»sedaj država pripravlja strategijo upravljanja državnega premoženja«. Za božjo
voljo, kaj pa ima strategija za opraviti s tem o čemer morajo odločati
politiki. Strategijo bodo že pripravili strokovnjaki za korporativno
upravljanje, mi pa nimamo razdelanih doktrinarnih izhodišč. Torej, naj se
politika najprej poenoti glede doktrine v katere okviru se tudi povsem logično
nahaja opredelitev nacionalnega interesa.
Skratka, če se zadev lotevaš narobe je potem huda iluzija,
da pričakuješ ustrezne in prave rešitve. Slovenci se gremo ' državno politiko'
kot otroci, ki se igrajo 'indijance in kavboje'! Vendar to še ne pomeni, da so
indijanci in kavboji, pomeni le, da se namesto z lesenimi puškami in pištolami
igrajo s pravimi, posledice pa še kako čutijo državljani.
Uuuu - fajn blog. Dobro, da si nazaj!
OdgovoriIzbrišiVsebini nimam kaj dodati, razen tega, da bi bil skrajno presenečen, če bi v Butalah dobili vlado, kateri bi zaupali, in ki bi delala tako kot vlada delati mora.
Ti, ko sva ravno v besedi .. malo sem si ogledal tisti fenomenalni "Drugi svet". Zelo odbijajoča zadeva. Mislim sploh me ne pritegne in prav s težavo sem prebral kak blog ali 2. Tebe med pisci nisem našel .. moram pa skrušeno priznati, da se tudi preveč trudil nisem..
Kot vidim je pristop omejen in mora pisca povabiti uredništvo in moderatorji, če želi kaj kdo napisati - a' komentira pa lahko vsaka budala? Pa potem kake žalitve vsaj brišejo .. namreč, nikjer nisem našel nobenih napisanih pravil, kar me najbolj moti pri vsem skupaj.
Danes me je ujel sosed in mi malo pozno zaželel "srečno" takole: "Sosed, želim ti sreče in mir v duši - če najdeš mir si zmagal!" odgovoril sem mu: "Hvala enako - pa ja, zmagal sem!"
Tako tudi tebi želim "mir v duši"
:o)
Lp
Jure
@ Jure.....
OdgovoriIzbrišiUpam da me kot komentatorja na Drugem svetu ne prištevaš med ***** :-))
@ Amsel...
Predzadnji odstavek je res bistvo in ne potrebuje dodatnega komentarja.
Take mamo !
ne vem kdo si .. pa ne morem reči kam bi te štel
Izbriši;-)
Cerar me je presenetil, videti je bilo, vsaj pred njegovim nastopom, da se mu despotizem po malem brusi. Pogovor pa je ves čas želel voditi sam, govoriti samo tisto, kar je sam hotel priti povedat. On ima rad vse, tudi odnose z državljani, zelo po avtokratsko. Morda pa je to prav, za ta čas in za nas, morda.
OdgovoriIzbrišilp, pohajalka