Vse skupaj je že prav 'zabavno'!

Danes je bil, vsaj zame, zelo zanimiv Studio ob 17. prvem radijskem programu. Najprej sem mislil, da sem padel v neke vrste »časovno luknjo«! Zakaj? Zato se se je odvijala povsem resna razprava na temo kako izboljšati management v Sloveniji in še posebej v državnih podjetjih in tudi v javni ter državni upravi.

Moram priznati, da je svojo vlogo upravičil le dr. Kovač, ki je vsaj zame, skorajda humorno namignil, da po obdobju 90-tih let ponovno odkrivamo »toplo vodo« na področju vodenja. Všeč so mi bili tudi vzkliki drugih udeležencev, češ »ljudje so naš najpomembnejši kapital«...

Skratka, po skoraj dveh desetletjih se vračamo na mesto iz katerega smo naklepno »pobegnili« in pričakujemo, da nam bo usoda to oprostila in da bomo čas zavrteli nazaj za toliko, da bo izgedalo, kot da vse teh let nismo izgubili.

Zato sem malo pobrskal po arhivu in našel, da je v št. 09/1997 mesečnika DELO in KADRI, pred sedemnajstimi leti pisalo tako:

»Nov pristop k vodenju v podjetju mora zato temeljiti predvsem na enakopravni izmenjavi nalog, stališč in informacij zaposlenih in njihovih skupin (t.i. transakcijsko vodenje), celoten uspeh vodenja pa je odvisen od harmoničnega delovanja vodstvenega vrha in vodij najrazličnejših skupin, ki so odgovorne za izpeljavo sprememb v podjetju.

Podjetje, ki želi stopiti na pot preobrazbe, mora najti jasne odgovore na naslednje sklope nalog oz. vprašanj in o tem izraziti svoje stališče:

- opredelitev vizije podjetja in analizira primerjalnih prednosti, ki omogočajo zadovoljitev novih strateških ciljev podjetja.

- opredelitev osrednjih poslovnih procesov, ki so pomembni za dosego ciljev, in izločitev vsega tistega, kar ni pomembno pri racionalizaciji stroškov in ustvarjanju dodane vrednosti.

- podpiranje le tistih sprememb, ki so vedno namenjene strategijam zniževanja stroškov in povečevanju dodane vrednosti, ki ju moramo obravnavati v medsebojnem prepletanju in ravnovesju.

- določitev skupine, ki bo vodila spremembe, ustvarjala kulturo sprememb in skrbela za načrtno spreminjanje administrativnega vodenja podjetja v podjetniško strukturirano podjetje.

- oblikovanje strategije odpravljanja odporov do sprememb, ki mora temeljiti na kritični analizi dosedanjih razmer, jasni viziji, razvoju različnih podpornih sistemov, iskanju političnega konsenza in sprotnega nadzora sprememb.

- kako doseči prenos moči odločanja in odgovornosti na decentralizirane skupine ljudi, ki bodo uresničevali želene in načrtovane spremembe in postali središče nove organizacije podjetja.

- organizirati vodenje in izvajanje sprememb kot hkratno ustvarjanje novih poslovnih mrež, kjer potrošniki ali pa poslovni partnerji postajajo partnerji in soustvarjalci vrednosti podjetja.

- kako doseči povezanost uspešnosti vodstvenih skupin in odvisnost od sistema njihovega nagrajevanja in promocije (sistemi delitve dobička, solastništvo, zavarovanje, izobraževanje...), ki so bili do sedaj rezervirani zgolj za redke izbrance.

- kako doseči zavedanje, da so v podjetju daleč najpomembnejši ljudje in njihove sposobnosti, in kako med njimi ustvariti kulturo sodelovanja ter kooperativnosti in ne konkurence.

- kako doseči uravnoteženje spodbud in odgovornosti za spremembe od spodaj in od zgoraj.

Pri tem pa je najpomembnejše spoznanje, da je končni uspeh sprememb odvisen od najšibkejšega člena v organizaciji, kar zahteva skrbno načrtovanje spremembe s poslovnimi načrti skupin in "lastnikov" projektov in njihovo povezovanje v splete globalnega in neprestanega spreminjanja in prilagajanja podjetja.«

Torej, da ne bo nesporazuma, ta tekst je nastal pred skoraj 20 leti. Že takrat je bil marsikomu odveč, predvsem psihopatom in tistega obdobja. No vmes je zrasla nova generacija, ki je verjetno tudi ob današnji oddaji zastrigla z ušesi, ko so v Studiu, ob dejstvu, da jih je bilo lepo za poslušati, sploh ko so razlagali zadeve prav iz prve in druge polovice 90-let, ter razlagali kaj je sploh bistvo gospodarjenja

Ampak, kaj ko je vsaj  zame vse skupaj izgledalo kot omamno dišeča juha, vendar popolnoma neslana. Nočem, da kdor koli ta zapis vzame kot kritiki, še zdaleč ne. Toda mora se le opozoriti na eno stvar, voditeljica je kar naprej spraševala »in kaj pa vodstvo, ali mora podpirati«...? V vsej enourni oddaji pa nisem niti v eni besedi ničesar slišal o tem, kako recimo uveljaviti v polju managementa odnos subsidiarnosti, torej avtonomije in subordinacije. Kako se torej dosega polna odgovornost za lastne sprejete odločitve in kdaj se lahko problem prenaša na višje nivoje.

Poseben problem je tudi razumevanje vloge politike, da ne pade v »desetarsko« vlogo do gospodarstva, da pa vseeno zaradi nujnosti prisotnosti predstavlja moralni stabilizator in oporo za vse mogoče deviacije, ki so tako priročne in ki smo jih sploh v zadnjem desetletju »imenitno« demonstrirali« v praksi (korupcija in klientelizem).

Seveda je potrebno tovrstne diskusije podpirati, vendar naj ne bo cilj teh aktivnosti podprtih z entuziazmom voditeljice, »obujanje mrliča« ali izvedba naslednje scene »Back to the Future«, temveč lakmus za to ali sploh imamo nastavke za spremembe. Moj odgovor je, da še ne – to je pač dejstvo. In težko me bo prepričati, da se bo kar koli spremenilo še v naslednjih 20 ali celo 30 letih.