nedelja, 24. julij 2016

Čarobni čas pravljičarstva!

Danes nezadržno prihaja čas 'pravljičarstva'. Če smo včasih poznali le otroške pravljice, so jih danes daleč prerasle 'politične' pravljice. Znotraj teh sedaj najbolj kraljujejo pravljice o terorizmu ali pa o 'pravičnih vojnah', ki na svojih krilih prinašajo svobodo in demokracijo. Njihov sestavni del so tudi zgodbe o hudobnih diktatorjih, ki so zamenjali zlobne kraljice ali hudobne mačehe. Potem so tukaj še 'podjetniške' pravljice v stilu 'Pravljice o neumnem Hansu'. Pripovedovalci le teh so predvsem iz vrst finančnih krogov, pa najsi gre za bankirje, investicijske sklade, zavarovalnice in druge lepo govoreče pravljičarje.

Posebna vrsta pripovedovalcev so tudi 'ekološki' pravljičarji, ki nas mirijo, da je s svetom vse v redu, le da je z nami nekaj narobe in da ima naš okoljski strah po nepotrebnem volčje prevelike oči. Redki niso niti 'zgodovinski' pravljičarji, kjer je pri nas še posebej znana vrsta pod imenom »Pričevalci«! Ti pravljičarji nam razlagajo mite o "vojni in miru", pozabljajo pa, da se ljudje koljejo zaradi sprevrženih ideologij in ponujenih kot marketinško blago, ki je "ono ta pravo". In kako podlo in umazano, v svoji ponudbi imajo tudi "mir"!

Danes nas je na svetu že več kot sedem milijard. Vsi nas mirijo, saj to ni nič takega, hrane je na planetu dovolj. Kot da bi šlo zgolj za problem hrane – kaj pa onesnaževanje voda, zraka in vsega drugega, tudi zemlje, kar nam še ne tako daleč nazaj sploh ni predstavljalo problem.

Verjetno ni potrebno posebej dokazovati povezanosti vsega v naravi, toda če sprejmemo to tezo potem se lahko tudi upravičeno vprašamo, kdaj bomo prestopili tisto mejo, ki predstavlja najslabšo obliko kolektivne norosti, ki vodi v samouničevalno ravnanje? Ali smo to misel sploh pripravljeni sprejeti oz. Se ob njej vsaj zdrzniti? Torej, poglejmo si te leminge in njihov paradoks!

Lemingi so zelo čudne živalce. Živijo od Aljaske preko severa Evrope in vse do Sibirije. Znani so po svojih množičnih migracijah, ki jih izvajajo zaradi prekomernega povečanja njihovega števila. Ti njihovi prehodi in nenadne selitve so posledica nasilnih nihanj v številu njihove populacije. V Skandinaviji so tako biologi za njih razvili teorijo "skupinskega samomora". O tem je bil celo posnet tudi Disneyev "dokumentarec" Bela Wildernessa, ki je razkril resnico o njih, da v nekem trenutku, ko njihovo število prekorači neko neznano mejo preprosto pričnejo svojo divjo 'selitev'. In veliko njih ne preživi teh 'podivjanih stampedov' v iskanju novih habitatov. Predvsem za evropske Leminge je znano, da trumoma tečejo proti Severnemu morju in potem plavajo, ter plavajo, dokler za njimi ne ostanejo le mehurčki na morski gladini…

Nočem reči, da bo tudi človeštvo teklo proti morju in se kot poblaznelo metalo v valove, čeprav se nekaj podobnega že dogaja na obalah Afrike v smeri proti Evropi. Naša 'poblaznelost' je bolj kompleksna. Kaže se v črednem vstopanju v razno razne asociacije, od EU do NATO, potem v črednih vlaganjih denarja, čeprav so zmagovalci vedno le tisti, ki so kaj takega prvi predlagali in oni torej tudi poberejo skoraj vso smetano.

Torej, bomo še pravi čas sposobni zaznati samodestrukcijski princip, ki je zapisan v lemingih. Kje pa piše, da tudi v naših genih ni sledu takšnega ravnanja, le da se njegovo 'kolo' pač obrača v tisočletjih. Kaj nam dokazuje, da mi nismo že recimo »n-ta« generacija človeštva. Kajti tako kot mrtvi lemingi nimajo spomina, ga tudi mrtvi ljudje nimajo!

Ni komentarjev:

Objavite komentar