Naša pamet je res specifična - Gorenak ima prav, Janša pa ne!

Kako prepoznati janšista? Torej tistega, ki je prepričan, da je sleherna ideologija zgolj vprašanje vrednot! Tehtno vprašanje, mar ne. Dejal bi predvsem po specifični logiki, torej po svojevrstnem načinu razmišljanja v katerem se proces vzročno posledične odvisnosti postavlja povsem na glavo.

Tudi Slak iz PoP TV nas kar naprej uspe preseneti. To pot si je v Studio omislil in povabil davčnega uradnika, katerega smoter je bil, da nam dopove zakaj ste dolžni vzeti račun in ga odnesti s sabo. Prisežem, da sem ob njegovih pogovorih s Slakom sedaj trdno prepričan, da ta uradnik je pravi verni janšist, pa naj sam ali kdor koli drug trdi kar hoče.

Namreč tema je tekla o davkih, davčnih blagajnah, novih obvezah po katerih sem mora ob plačilu obvezno vzeti račun če ne sledi kazen. Zanimivo je to, da sedaj nihče ne ve pravega odgovora kako daleč se mora nesti ta račun? No v bivšem 'totalitarnem socializmu' se je tudi to vedelo – 50 m od kraja plačila!

Temelj njegovega pojasnila je bilo po njegovih besedah to, da je račun sestavni del nekega poslovnega razmerja v katerega vstopata prodajalec in kupec. Zato je tudi račun izraz tega razmerja in ga je kupec dolžan vzeti in odnesti. Torej uradnik nam je namignil, da gre v bistvu za klasično obligacijsko razmerje, kjer nastopa namesto štirih, kar pet elementov: prodajalec, kupec, blago, denar in – račun! Dobro, meni je povsem jasno, da je najbolj bistveno blago (izdelek ali storitev), potem je prodajalec, nato kupec in zadnji element je potem še denar! Za račun bi prej dejal da je to dokaz poštenja prodajalca, ki državi prizna neto del in davčni del skupnega zneska.

Pa poskusimo to dokazati! Kaj pravi 3. člen Zakona o obligacijskih razmerjih? Predvsem zgolj to, da »Udeleženci prosto urejajo obligacijska razmerja, ne smejo pa jih urejati v nasprotju z ustavo, s prisilnimi predpisi ali z moralnimi načeli.« Torej že ta obveza nošenja računa na hudo sporen način negira določilo tretjega člena »da udeleženci prosto urejajo...«.

Naslednje kar moramo razčistiti. Čeprav je bil davčni uradnik sorazmerno nejasen, verjetno s svojim pojasnilom o logiki 'poslovnih razmerij', ni imel v mislih gospodarskih pogodb, saj jih sklepajo gospodarski subjekti (četudi v podobi osebe, vendar v vlogi recimo s.p.). Torej nam preostane, da si zamislimo klasične pogodbe, kjer je pravna zadeva soglasje volj. Kako zabavno se to sliši! Torej v bistvu gre za barantanje, da ne bi iz tega delali neke velike znanosti!

Torej ta nesrečna »Izjava volje«, opisana v 18. členu ZOR, se glasi tako:

(1) Volja za sklenitev pogodbe se lahko izjavi z besedami, z običajnimi znaki ali z drugačnim ravnanjem, iz katerega se da zanesljivo sklepati, da obstoji.

(2) Izjava volje mora biti svobodna in resna.

V praksi izgleda to tako: Častna beseda, da ti lahko dam dobrino in nasprotna stran – častna beseda, da jo bom plačal. Kajti, to z računom nima nič skupnega s temi 'častnimi besedami'! Vsak, ki registrira neko poslovno dejavnost je namreč že takrat dal 'častno besedo' državi, da bo pošteno obračunal osnovno ceno blaga in pripadajoči davek. Sedaj pa hoče po logiki tega državnega inšpektorja kupca postaviti v položaj priče, ki bo dokazovala prodajalčevo častnost. Bog se usmili!

Skratka, upam da sem pojasnil, da je sklepanje kako je račun v bistvu nadomestek 'pisne pogodbe', neumna, da ne rečem podcenjujoča! Vendar, da ne bomo sami nedosledni predlagam, da poglejmo na zadeve še iz drugega konca, tistega, ki je sedaj najbolj popularen, to je zaščite človekovih pravic.

Račun se mora vzeti! Naj mi nekdo razloži zgolj za dve slučajno izbrani kategoriji ljudi, kaj naj počno z računom. Recimo nepismeni kupci, potem slepi in slabovidni kupci. Kolikor poznam naše poslance in domet njihove pameti (razen res nekaj častnih izjem) so sposobni dopolniti zakon o »osebnem asistentu nepismenih«, za slepe in slabovidne, pa se bo verjetno sprejela dopolnitev, da mora biti vsaka blagajna sposobna izprintati račun tudi v Braillovi pisavi.

Za konec, ali ste se kdaj vprašali, zakaj je v vrsta SDS praktično v tem in tudi prejšnjem mandatu kar tretjina poslancev, tako v EU kot domačem parlamentu, ki so pred tem delali na SDK, davkariji ali podobni finančni instituciji. Verjetno ne, toda vse je v 'posebni' logiki in ljudje iz teh poklicev jo imajo že v genih. Odtod moja pomisel, da je Slakov gost skoraj zagotovo sds-ovsko orientiran! Saj smo ubogi, a ne? Mi še poštenju ne zaupamo!