Delno poročilo o spremljanju prebolevnosti s Covid-19

0          Uvodna pojasnila

Glede na spremljanje vsega dogajanja okoli Covida-19, spremljanja dela vlade in »strokovne skupine« pri sprejemanju in izvajanju ukrepov ter glede dogodkov v katerih sem bil sam neposredno udeležen, sem se odločil da se lotim zadeve z tistim znanstvenim pristopom, kot mi moje znanje in študij kemije, prava ter politologije dopušča. Čeprav poročilo izhaja iz znanstvenih premis, poudarjam da to poročilo ni znanstveno temveč zgolj strokovno, ker je obdelava zbranih podatkov vezana na premajhen vzorec. Vendar se s tem ne izključuje možnost veljavnih zaključkov in ugotovitev.

 

1          Kronologija

1.1       Prvi sprejem v UKC MB:

 Leta 2020 sem spremljal sorodnika v Bolnišnico M. Sobota, dne 14. januarja. Takrat je razsajala viroza v državi, sploh med otroci. Zaradi stanja kot sem ga videl v bolnišnici sem bil zelo zaskrbljen in sva si s sorodnikom praktično vsako uro razkuževala roke, toda ni pomagalo, virusna okužba se je tega dne zgodila, tako da sem od 14. do 17. januarja hudo zbolel in bil prepeljan ter hospitaliziran v UKC MB.

Dne 24. januarja 2020 je nastal ta zdravstveni izvid v katerem je bila diagnoza naslednja (citirano): »Akutna respiratorna odpoved, Pljučnica, Okužba z virusom gripe, Zmerna aortna stenoza, Ishemična bolezen srca – po CABG, Kronična atrijska fibrilacija, Arterijska hipertenzija.

Stanje ob sprejemu: 69-letni bolnik je sprejet na oddelek zaradi pljučnega edema. Bolnik je prizadet, tahidispnoičen, agitiran, nepogovorljiv. V vozilu spremljajoča zdravnica pove da je danes ponoči začel izrazito težko dihati, ni mogel govoriti in sorodniki so poklicali urgenco. Pred tem ni navajal bolečine v prsnem košu ali kakršnekoli druge težave. Naj ne bi imel vročine ali mrzlice. Na terenu je bil v zelo slabem stanju, CGS je bil ocenjen na 3…«

Za to obdobje je prav tako pomemben še en del Ambulantnega poročila in sicer DEKURZUS KIT (citiram): »Bolnik je bil sprejet v Kardiološko intenzivno enoto zaradi akutne respiratorne odpovedi, pljučnega edema in infekta spodnjih dihal. DTG P/C potrdi vnetne infiltrate. Nadzorovali smo vitalne parametre, merili diureze in monitorirali srčni ritem. Potreboval je dodatek kisika preko VM maske, diuretike kontinuirano. Izvajali smo respiratorno fizioterapijo. Zaradi obstrukcije dihal je prejemal inhalacije bronhodilatatorjev. Uvedli smo antibiotično terapijp Amoksiklav in Sumamed. Po uvedbi terapije in izboljšanju edema pljuč smo lahko znižali dodan kisik.v vdihanem zraku in ga pred premestitvijo ukinili. Prišlo je do evidentnega izboljšanja zdravstvenega stanja. Iz odvzetih mikrobioloških preiskav smo potrdili gripo tipa A, zato smo uvedli terapijo s Tamiflu…«.

Ambulantno sporočilo se konča z nasveti, da svetujejo redno merjenje krvnega tlaka, srčne frekvence in titracijo terapije s strani izbranega zdravnika. Karanteno, počitek in mirovanje vsaj še teden dni po odpustu, ki je bil 29. jan. 2020.

Moje pripombe:

Šele na mojo izrazito in odločno intervencijo so me po treh dneh od sprejema nehali zdraviti zaradi srčnega infarkta in me pričeli zdraviti zaradi gripe tipa A, kar se je nato tudi izkazalo za uspešno. Glede na vse tipične klinične znake, od splošnih bolečin v mišičevju, izgube vonja in okusa, do splošne oslabelosti imam občutek, da je do prvih okužb s Covid-19 prišlo že januarja 2020, čeprav je bil prvi tak uradno potrjen primer šele 4. marca. Ugotovim pa lahko le, da je sicer na mojo zahtevo bilo opravljeno testiranje za gripo in ker je tudi Covid-19 v skupini virusov tipa A, v povezavi s klinično sliko, obstaja velika verjetnost da je moja domneva točna.

1.2       Drugi sprejem v UKC MB:

Dne 01. septembra 2020 je nastal naslednji zdravstveni izvid v katerem je bila diagnoza sledeča (citirano):

»Respiratorna odpoved, Bris za Covid-19 negativen, Ishemična bolezen srca – po CABG, Sladkorna bolezen tipa 2, KAF, Pljučni edem.

Stanje ob sprejemu: 69-letni bolnik je pripeljan v spremstvu zdravnice zaradi dihalne odpovedi. Od spremljajoče zdravnice izvem, da je bolnik na sprehodu začel težko dihati, začelo ga je dušiti. Ob prihodu reševalcev je bil prizadet. Prva izmerjena saturacija je bila 50%, KC sicer stabilen.

Dosedanja anamneza: znano ima arterijsko hipertenzijo, paroksimalno atrijsko fibrilacijo na apiksabanu, hiperlipidemijo, zmerno aortno stenozo, ishemično bolezen srca, stanje po CABG, periferno arterijsko bolezen z intermitentno klavdikacijo in sladkorno bolezen tipa 2 na peroralni terapiji,

Sedanja terapija: v začetku sptembra je bil sprejet na OIIM zaradi akutne dihalne odpovedi ob pljučne edemu. Predhodno je bil intubiran in mehansko ventiliran, potreboval je vazoaktivno podporo, zaradi suma na pridruženo pljučnico je prejel Amoksiklav…«

Preiskave v tem času: RTG pljuč (07.09. ob 13:14), UZ srca (08.09. ob 09.30) (10.09. ob 11:33), EKG srca (vsaka dva dni), Invazivna srčna diagnostika (10.09. ob 11:33).

Odpustno pismo mi je bilo izdano 11.09.2020 ob 14:54.

Moje pripombe:

Dve ugotovitvi sta pomembni in sicer, da nisem bil sprejet v UKC zaradi Covid-19 ker sem bil na obeh testih, hitrem (Sofia) in PCR testu, negativen. In drugo, da lahko naredim zaključek, da je nenadni zastoj dihanja (dispneja) nastal kot pojav dolgotrajne posledice obolenja za Covid-19 v januarju istega leta.

1.3       Tretji sprejem v UKC MB 

Dne 29. oktobra 2020 je nastal naslednji zdravstveni izvid v katerem je bila diagnoza sledeča (citirano):

»Normocitna anemija pomanjkanje vitamina b12, , Bris za Covid-19 negativen, Kronična ishemična bolezen srca, Stanje po CABG, Kronična zapora by passa na LCX, Arterijska hipertenzija, Permanentna AF, Zmerna aortna stenoza, PAOB z interminentno klavdifikacijo, Sladkorna bolezen tipa 2, Transfuzija krvi, Antikoagulantna terapija z apiksabanom.

Stanje ob sprejemu: 69-letni bolnik prihaja na INP pod napotno diagnozo:poslabšanje dispneje. Pove,da od 23.09. opaža postopno poslabševanje  težav z dihanjem, zaradi katerih je poiskal zdravniško pomoč. Ob majhnem naporu se je močno zadihal, počutil se je omotičnega, zmogel je le 100 korakov. Ob te ni občutil bolečine v PK, srce mu je hitreje bilo, občasno je neproduktivno kašljal. V zadnjem mesecu je opazil občuten upad telesne zmogljivosti, kar se najbolj kaže v zmanjšani zmožnosti fizične aktivnosti. Podobne težave je že imel januarja in septembra letos, vendar je takrat izgubil zavest, tokrat pa je simptome pravočasno prepoznal in ukrepal. Prva izmerjena saturacija je bila 89%, KC sicer stabilen.

Preiskave v tem času: EKG srca (vsaka dva dni), Lab nuklearne medicine (02.11. ob 09:57), Abdominalni UZ (02.11. ob 12.21). Zaključek: 69-letni bolnik je bil sprejet na oddelek za nefrologijo zaradi simptomatske normocitne anemije.

Odpustno pismo mi je bilo izdano 03.11. 2020 ob 15:00.

Moje pripombe:

Glede na to, da do sedaj nikoli nisem imel težav z anemijo lahko le upravičeno domnevam, da je moje tretje bivanje v UKC dejansko in predvsem povezano z mojo prebolevnostjo Covid-19,

1.4       Četrti sprejem v UKC MB: 

Dne 13. novembra 2020 je nastal zadnji obravnavani zdravstveni izvid v katerem je bila diagnoza sledeča (citirano): »Huda aortna stenoza, TAVI, Bradikardna AF, Vstavitev trajnega srčnega spodbujevalnika, Srčno popuščanje, Arterijska hipertenzija, Hiperlipidemija.

Anamneza in status: 69-letni bolnik je sprejet na oddelek zaradi dispneje in pljučnega edema.

Preiskave in obravnave v tem času: EKG srca (vsaka dva dni), Kontrolna ehoikardiografija (17.11. ob 11:30), Urološki UZ (18.11. ob 09.48), Lab nuklearne medicine (20.11. ob 09:48),  Inplantacija pacemakerja VR (27.11. ob 09:09), Invazivni srčni poseg zaklopka št. 29 (28.11. ob 11:25).«

Zaključek:

Bolnik je bil nazadnje testiran na Covid-19 24.11. nato pa ponovno 28.11., ko je bil PCR test pozitiven. Ker je kljub potrjeni okužbi na Covid-19 bolnik asimptomatski opravimo kontrolno interogacijo srčnega spodbujevalnika, ki je primerna. Odpuščamo ga domov. Odpustno pismo je bilo izdano 28.11. 2020 ob 17:00.

Moje pripombe:

Dve stvari sta pomembni za moje četrto bivanje v UKC in sicer to da sta bila v času četrtega bivanja v UKC bila opravljena dva zahtevna posega, ki bi zahtevala vsaj 48-urni monitoring uspešnosti posega, ki pa je odpadel. Druga stvar pa je bila ta, da sem po pozitivnem testu PCR dobil oceno, da so moji znaki asimptomatski. Dejansko mislim, da sem jih sam prepričal v to, da sem se z mojo prebolevnostjo Covid-19 srečal že januarja 2020, Tako da sem takoj dal soglasje za odpust. Sicer pa sem v vsem času bivanja v UKC, to je skupaj 52 dni prestal 14 testov SOFIA in 12 testov PCR!

 

1.5       Skupne ugotovitve in zaključki

Več kot 50 dni sem lahko spremljal izvajanje ukrepov proti Covid-19 in to neposredno v samem UKC. Lahko poudarim, da je tako osebje kot tudi bolniki, v glavnem spoštovalo sprejete ukrepe. So pa bile med osebjem tudi posamezne osebe, ki so premalo domišljeno in celovito izvajale ukrepe na instrumentalni ravni in pozabljale na celoto in povezanost ukrepov.

Na primer: v neki sobi se je ugotovil primer okužbe, Osebje je takoj označilo sobo z ustrezno barvo, potem poklicalo moštvo za dezinfekcijo, ki je razkužilo sobo. Na moje vprašanje ali so jim naročili naj se razkuži tudi skupni WC in kopalnica, kajti po dve bolniški sobi sta si sanitarije delili, so le zgroženo odkimali. Seveda smo bolniki potem ukrepali sami!

Sicer pa je v valu okužb označevanje sob potekalo po naslednjem: - rdeča zona za sobe v katerih so bili okuženi s Covid-19, siva zona tam kjer so bili bolniki, ki so bili v stiku z okuženim in katerega so kasneje premestili v sobo z oznako rdeče zone, ter ostale sobe (zelena zona) kjer po testiranju niso ugotovili okužb.

Tudi v tem primeru so se dogajale napake. Moj primer: sosed v moji sobi, ki je bil drugače nepokreten in ni šel niti na WC je pa redno bil deležen fizioterapevtske oskrbe je bil tik pred mojo operacijo pozitiven. Ne rabiš biti dr. epidemiološke stroke, da ugotoviš, kako je prišel v stik z virusom le preko osebja. Nato bi ga morali premestiti v rdečo zono, pa so tekle ure… Seveda sem vedel kaj sledi in sem se umaknil na hodnik. Tam pa me je neka nadobudna sestra napadla, kaj pa vi počnete zunaj, nato je poklicala še oddelčno zdravnico in sem bil deležen njune skupne masaže.

Skratka, po vsej sili sta me hoteli pregnati s hodnika v sobo kjer je ležal kužen bolnik. Odpeljali so ga šele po 8 urah, večerjal sem v neki drugi sobi, ki je bila skladišče na oddelku. V tej sobi je bilo neverjetno mrzlo saj so bili novembra radiatorji zaprti več kot mesec dni. Nato pa se zopet nisem mogel vrniti v sobo, saj se je pokvarila naprava za dezinfekcijo. Komaj sem jih prepričal, da so me potem premestili v neko drugo sivo zono.

Tudi organizirane kontrole gibanja bolnikov ni bilo, saj smo o vseh napakah opozarjali glavno oddelčno pisarno s sestrami. Na oddelku smo imeli bolnika, ki je imel sicer strogo dieto, toda ponoči, med 2. in 3. uro je redno hodil dve nadstropji nižje o avtomata s sedviči. Hodil je skoraj 10 dni, dokler se ni okužil z virusom, potem so ga seveda odpeljali.

Odnos zdravnikov je bil skrajno korekten, čeprav je tudi med njimi bilo nekaj primerov, ki dialoga niso bili zmožni, kot tudi dajanja zadovoljivih pojasnil glede posegov. Sam sem na srečo že zaradi mojih vprašanj dosegel status, da so se me potem nekateri raje izogibali. Zdravniški šefi so seveda to opazili, kar pa je pomenilo, da sem bil poskusni zajček za vse mogoče vaje iz diagnostike za študente predvsem 4. letnika medicine. Kar pa je navsezadje tudi meni ustrezalo v iskanju določenih pojasnil.

Splošna ocena od 1 – 5, bi bila recimo -4! Ocena zgolj »mojih« zdravnikov pa +4! V tej luči moram oceniti tudi sodelovanje z mojim osebnim zdravnikom, ki ga ocenjujem s -5!

 

2          Boj za priznanje statusa prebolevnika

2.1       Potrdila

 Prvo potrdilo o prebolevnosti sem dobil dne 27.11.2020. Opravil ga je Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano, Center za medicinsko mikrobiologijo, Oddelek za medicinsko mikrobiologijo Maribor. Pošiljatelj preiskave je bil UKC Maribor, Oddelek za kardiologijo in angiologijo. V pisni obliki mi ga je izprintala moja osebna zdravnica šele 14.03.2021. S tem potrdilo se mi je priznala prebolevnost najprej za 6 mesecev, nato podaljšala na 8 mesecev in ponovno skrajšala na prvotno dobo.

Ker bi se mi prvotno obdobje 6 mesecev izteklo že 27.05.2021 sem hotel ugotoviti stanje moje prebolevnosti in se odločil da grem na samoplačniško testiranje na SARS-CoV-2 specifična protitelesa IgG proti trimernemu S proteinu po metodi CLIA. Torej, za drugo potrdilo je bil izvajalec testa isti - Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano, Center za medicinsko mikrobiologijo, Oddelek za medicinsko mikrobiologijo Maribor. Pošiljatelj preiskave sem bil jaz sam kot samoplačnik

Rezultat je bil naslednji – število protiteles 417,00 AU/ml. V pojasnilu razmejitvene vrednosti na izvidu piše - manjša vrednost od 13,00 AU/ml je vrednost NEGATIVNO, višja ali enaka vrednost 13.00 AU/ml pa daje oceno POZITIVNO. Torej s tem sem pridobil drugo potrdilo o prebolevnosti, saj sem imel kar 32 krat višje število protiteles, vendar v evidenco »e-zvem« mi je bil vstop onemogočen za QR kodo. Čeprav, sam »Končni izvid« je zaveden pri njih in se ga da tudi izprintati.

Kljub temu, da je takšen krvni test v sosednji Avstriji priznan kot dokaz prebolevnosti, kljub temu da so v mnogih EU prisotne že resne študije, ki podrobno ugotavljajo pomen obstoja T-celic za zaščito pred obolevnostjo za Covid-19, v naši državi to nič ne šteje.

Tretje potrdilo sem šel iskat šele po 5 mesecih, čeprav moram opozoriti, da je v Avstriji veljavnost takšnega krvnega testa omejena na 3 mesece. Tudi za tretje potrdilo je bil izvajalec testa isti - Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano, Center za medicinsko mikrobiologijo, Oddelek za medicinsko mikrobiologijo Maribor. Pošiljatelj preiskave sem bil jaz sam kot samoplačnik.

Rezultat je bil naslednji – število protiteles 1.220,00 BAU/ml. V pojasnilu razmejitvene vrednosti na izvidu pa je pisalo - manjša vrednost od 33,8 BAU/ml je vrednost NEGATIVNO, višja ali enaka vrednost 33.8 BAU/ml pa daje oceno POZITIVNO. Torej s tem sem pridobil že tretje potrdilo o prebolevnosti, saj sem imel tokrat 36 krat višje število protiteles, vendar v evidenci »e-zvem« ga zopet vidim, koristi pa mi to ne zaradi pretečenega datuma.

Opravil sem tudi primerjavo obeh Končnih izvidov. Lahko se ugotovi da je osnovna metoda ostala enaka, spremenil se je le tritracijski način opredeljen s specifikacijo merilne naprave. Pri drugem izvidu se je ugotavljajo število protiteles z določitvijo v AU/ml, v tretjem testiranju pa v enoti BAU/ml. Seveda sem moral najti korekcijski faktor, ki sem ga zaradi poznavanja matematike ustrezno določil. Tako sem vrednost iz tretje meritve pretvoril v vrednost iz druge in dobil možnost komparacije.

Pretvorjeni vrednosti sta tako naslednji – majska 2021 je 417,00 AU/ml, oktobrska vrednost pa 469,00 AU/ml (1.220,00 BAU/ml). Seveda takoj pade v oči, da je primerjalna vrednost po petih mesecih ponovno narasla, ker bi morala pričakovano upasti. V razgovoru s strokovnjaki iz NIJZ smo ugotovili, da se število protiteles nekako vsak mesec prepolovi, kar tudi ustreza pričakovani zaščiti okrog 6 mesecev.

Opaženi sta bili tudi še dve razliki med majskim in oktobrskim potrdilom Mikrobiološkega laboratorija. 

Dodan je odstavek v slovenščini, kjer je napisano naslednje pojasnilo: Pozitiven rezultat pomeni, da so v vzorcu prisotna specifična protitelesa razreda IgG proti virusu SARS-CoV-2, ki so lahko posledica okužbe ali cepljenja proti virusu. 

Na podlagi rezultata ne moremo sklepati na stopnjo zaščite pred okužbo ali sprejemati odločitev glede cepljenja. Za potrebe takojšnje uporabe v Avstriji pa je pod slovenskim tekstom (kot na majskem potrdilu) na isti strani še prevod v angleščino.

2.2 Pojmovna zmeda okrog Covid-19

Sploh na FB obstaja izrazito pojmovno mešanje izrazov kot so okuženost, obolevnost, prebolevnost, zaščita pred virusom, imunost, cepljenost, precepljenost… Marsikdo zlorablja navedene pojme za uveljavitev svojih prepričanj, tako da jih v bistvu zlorablja. Ne bom se spuščal v posamezne trditve drugih, bom pa pojasnil le tiste, ki so vezane na moje ugotovitve in trditve.

Okuženost pomeni, da je nekdo prišel v stik z virusom, kar nato vodi v tipično ali atipično obolevnost in se dokazuje s testoma SOFIA ali PCR. Zaščita pred virusom pomeni obstoj protiteles ki zavirajo prodiranje virusnih beljakovin v naše celice s pomočjo T-celic. Prebolevnost je stanje po okužbi (ali cepljenju), ki se dokazuje z krvnimi testi po različnih metodah (CLIO, ELISA…) ter ugotavljanjem protiteles ki onemogočajo trimerni S-protein. Zaščita pred virusom – ta praktično ne obstaja razen kot konsistentno izvajanje mikro protiukrepov v obliki 1. socialne distance, 2. razkuževanja in 3. maske! Cepljenosti in precepljenosti ne komentiram, ker se s tem nisem srečeval razen pri znancih ali sorodnikih.

Celoten diskurz vlade in njene »strokovne skupine« je dejansko temeljil na zlorabi splošno znanih dejstev, prikrivanju najnovejši spoznanj o virusu Covid-19 ter vodenju takšne komunikacijske strategije ki je temeljila na povzročanju strahu in navsezadnje že panike, kot se je to dogajalo v skokovitem porastu cepljenja z Jannsen (več kot 110.000) tik pred uveljavitvijo ukrepa P'C (ki ga je potem US na srečo razveljavilo).

Poleg pojmovne zmede pa bi lahko govorili tudi o zelo prisotnih propagandni manipulaciji, ki je pa na žalost bila predvsem vezana na krepitev cepljenja. Zato moram poudariti, da sam nikoli nisem nasprotoval cepljenju, toda preden bi se odločil zanj sem želel pridobiti le nekaj temeljnih odgovorov – pa jih nisem. Manipulacija strokovne skupine, predstavnikov vlade in samozvanih braniteljev cepljenja, pa je rušila pri ljudeh še tisto malo zaupanja, ki so ga imeli in končni efekt ni bil zgolj strah, temveč tudi nezaupanje v stroko.

V kontekstu pojmovne zmede se mora tudi omeniti funkcionalno nepismenost ljudi, tako politikov kot tudi fb članov. Lahko bi si celo drznil napisati tezo, da se kot posledica obolevnosti dviguje prisotnost funkcionalne nepismenosti v družbi. Eklatanten dokaz so politiki na čelu s Hojsom Grimsom, Jerajevo, Pojbičem… je pa moč ta pojav zaznati tudi med mnogimi fb prijatelji, ki so pred epidemijo povsem »normalno« funkcionirali sedaj pa njihovih reakcij človek več ne prepozna!

Komentirati moram v kontekstu pojmovne zmede tudi že omenjeno pojasnilo: Pozitiven rezultat pomeni, da so v vzorcu prisotna specifična protitelesa razreda IgG proti virusu SARS-CoV-2, ki so lahko posledica okužbe ali cepljenja proti virusu. Na podlagi rezultata ne moremo sklepati na stopnjo zaščite pred okužbo ali sprejemati odločitev glede cepljenja. Zaključek je v tej smeri le eden, na vsak način se favorizira cepljenje, brez temeljitih strokovnih pristopov, ki bi poiskali odgovor na dve vprašanji:

1. koliko cepiva naj se prejme, in 2. kdaj (pri kateri spodnji meji protiteles) je smiselno opraviti cepljenje.

2.3       Spoznanja drugih in moja lastna 

V času spremljanja mojega zdravstvenega stanja sem si zabeležil tudi mnoga druga pričanja in izkušnje:

- recimo, pogovarjal sem se s kar nekaj zdravstvenimi delavci, ki so po prvem oz. drugem cepljenju opravili po 3. tednih še krvne teste.  Ugotovljene vrednosti so se gibale od 50 AU/ml pa vse do 1,800 AU na ml. Prav tako so ugotovili da je povprečna razpolovna doba števila protiteles en mesec,

- še posebej sem si zapisal nek primer delavke v lab, ki so jo kolegi sami napotili v UKC zgolj zato, ker je imela vrednost preko 2.000 enot, tam je bila na opazovanju zaradi potencialnih strdkov,

- ko sem gledal moje rezultate sem takoj opazil anomalijo. Glede na majski rezultat 417,00 AU/ml sem po petih mesecih pričakoval rezultat med 15,00 do 20,00 AU/ml, sem pa imel 469,00. Zato sem šel pogledat moje meritve splošnega stanja kot so mi naročili v UKC in ugotovil, da sem verjetno po 9 mesecih (od novembra 2020) ponovno prebolel atipično covid. Ko sem podatke vstavil v novo simulacijo, se je predvidevanje potrdilo. Dokončno potrditev bom dobil z testom, ki ga planiram za prvi teden marca 2022,

- ko sem zgolj objavil sliko oktoberskega izvida se je vsulo skoraj 100 komentarjev, kar precejšen del komentarjev je tako »čuden«, da se jih ni dalo niti komentirati. Tudi tukaj jih ne bom, ker sodijo v skupino popolne funkcionalne nepismenosti.

2.4.    Ugotovitev povezana z zaščito pri prebolevnikih.

Z ustreznimi zdravstvenimi dokumenti je dokazano, da sem za Covid-19 zbolel 3X in sicer:

- januarja 2020,

- novembra 2020

- avgusta 2021

Že na prvi pogled se lahko določi premica treh točk, ki v mojem primeru jasno kaže da je vsakokrat minilo 9 mesecev. Pri tem moramo jasno ločiti okužbo in obolenje za Covid-19.

Hipotetično se torej po prebolevnosti oseba večkrat okuži z virusom, oboli na ne. Zato sem matematično moduliral, kakšna mora biti vrednost protiteles (najnižja), da pride do okužbe in da lahko govorimo o imunosti.

Spoznanja so naslednja:

-če so meritve na protitelesa izražene v AU/ml je mejna vrednost 13,00 , toda ta vrednost ne zagotavlja zaščite (imunosti) pred okužbo. Zagotovim lahko da šele najmanj štirikratna vrednost, torej 52,00 Au/ml omogoča določeno zaščito oz. imunost.

- če je mejna vrednost 33,8 BAU/ml pa je zaščitna vrednost protiteles najmanj 135,2 BAU/ml

Za zaključek lahko torej ugotovimo (vsaj na mojem primeru), da je zaščita (imunost) pričakovano v povprečju 9 mesecev. Več bo lahko ugotovljenega po mojem testiranju v prvem tednu marca 2022. 

Prav tako lahko skoraj z gotovostjo napovem, da je okužba, sicer do avgusta 2022 mogoča, vendar ne prej kot maja 2022, ne bo pa prišlo do hudega obolenja. Torej bo bolenje, skoraj zagotovo asimptomatsko in je za pričakovati šele v začetku maja 2022 in dalje. 

3          Zaključek

 Želel sem poudariti le nekaj spoznanj:

-          nikoli nisem nasprotoval cepljenju

-          zavedam se da imamo ljudje različno sposobne imunske sisteme, zato bi morala strokovna skupina izbrati krvne teste kot orodje iskanja odgovora na vprašanje – koliko cepiva in pri kateri mejni vrednosti. Čeprav je strošek krvne analize na NIJZ 27,40 €, je zanemarljiv v primerjavi s številom hitrih testov ali PCR testov, ki jih je moral posameznik opraviti za izpolnjevanje pogoja PCT. Po sedaj veljavnih ukrepih je mesečni strošek za 48-urne teste kar 180 €.

-          Nikoli nisem trdil da sploh kar koli zagotavlja zaščito pred Covid-19, kot to trdi cepilska propaganda z vlado na čelu,

-          Sem pa poudarjal le da »pristop k cepljenju kar povprek« krepi tveganje za pojavom mnogih stranskih učinkov, celo smrtonosnih,

-          Prav tako sem jasno poudarjal da prebolevnost s Covid.19 predstavlja visoko tveganje za pojavom vsaj treh skupin hudih dolgoročnih posledic, kot so: 1 – nevrološke težave (vseh pet čutil vključno z »možgansko meglo«), 2 - radikalno poslabšanje stanja spremljajočih bolezni, in 3 – fizične posledice v obliki povzročanja nastanka strdkov ter možganskih in srčnih mikrokapi ter pljučnih embolij.

-    zato lahko zaključim - čez par let bodo obstajali le prebolevniki in ... mrtvi. S tem da bodo prebolevniki ali zgolj kot taki (čisti) ali kot predhodno cepljeni!

 

O svobodi in uporu!

Preživeli smo praznik Dneva upora, preživeli smo Majski praznik dela. Skoraj skrivoma smo se spomnili Dneva Republike. Še dobro da smo vse to preživeli. Zagotovila za prihodnje leto, če smo pošteni in odkriti, nimamo! Dve bistveni besedi iz naslova tega bloga sem izpostavil zgolj zato, ker se sam sprašujem ali nam je sploh jasno, katera od obeh besed je ključna v tem trenutku. Je to svoboda ali je to upor?

Zgleda, da vprašanje o svobodi marsikoga resno muči! V bistvu pa je tako irelevantno kot vprašanje, čigave vse so kosti v Barbarinem rovu. Naj se kosti pokopljejo in 'basta cosi'! Ampak svoboda, vidite to pa je nekaj – kar je na ustih "domoljubov" nenehno, vendar nam ne zagotavlja a priori varnosti, ekonomske neodvisnosti, kulturne rasti in politične ozaveščenosti.

Svoboda (liberte) v smislu gesla Francoske revolucije ni pomenila ničesar drugega kot pretrganje s popkovino fevdalne odvisnosti človeka od njegovega položaja, da je bil zgolj “hodeče” delovno sredstvo svojega fevdalnega gospodarja. Svoboda je zato v vprašanju novodobnih dvomljivcev le prazna posoda iz katere so izlili še zadnje ostanke postane juhe človeškega dostojanstva. Ker drugače se razumen človek v današnjem času ne bi spraševal, kaj so prinesli partizani po letu 1945, torej ali “so partizani pod vodstvom komunistov priborili Sloveniji svobodo ali ne?” Časi takšnih vprašanj so zgodovina! In kaj je še najbolj zanimivo, odpirajo jih ravno 'nekdanji domači izdajalci'!

Tukaj bi dodal le naslednjo misel. Še Cerar je, ko je še bil predsednik vlade dejal: »Komunisti so...« Ugovarjam, sam zase nikoli nisem dejal, da sem 'komunist', sem pa vedno dejal, da sem član Zveze komunistov in to od 1969 do 1987. Tudi je nikoli nisem sprejemal kot 'partije' temveč kot stranko v enostrankarskem sistemu. Tako da sem resnično zelo presenečen, da še od Cerarja sedaj po 25 letih izvem, v Sloveniji so vseskozi obstajali le »komunisti«!

Toda, vrnimo se k osnovni temi! Vsaka svoboda je okužena s ščepcem egoizma, vendar je on obrzdan s solidarnostjo in socialno empatijo, ki dajeta svobodi smisel, kot smo ga poznali do naše osamosvojitve. Zato vsi ti težko pristajajo na dejstvo, da svoboda ni sama sebi namen, da svoboda ni nobeno zagotovilo preživetja in kakovostnega življenja vseh in ne zgolj posameznikov. 

Raje bi se vprašali, kaj je narobe s takšno 'svobodo', v kateri se večajo socialne razlike, se zgublja ekonomska in fizična varnost. Da so bogati so vse bogatejši in število revnih ter njihova beda naraščata. Da pospešeno izginja, nekoč večinski,  srednji razred. Ali je torej nenehno ponavljanje tega vprašanja s strani nenehno istih »dvomljivcev« sploh smiselno?

Glede na zadnje proslave v mesecu aprilu in tudi prvih dneh maja in soočenje ter medsebojna primerjava govorov slavnostnih oratarjev, bi dejal, da je slika povsem jasna. Toda, ali je to tudi vsakomur jasno, še posebej tistim, ki še vedno »jokajo za trdorokcem« in si želijo, da bi se vrnila njegova oblast? Da, prav ste prebrali! V isti mah v raznoraznih anketah toliko ljudi pleteniči o »svobodi« in govori o odrešitveni vlogi 'Njega'! Vsi sicer podzavestno vemo, da je to skoraj nemogoče, toda, katera stranka že trenutno vodi po zadnjih anketah?

Torej zaključim lahko le, pa mi imamo dejansko resne težave!

Kako nastane mit 'novega obraza'?

Najprej nisem mislil o tem posebej pisati bloga, toda objavil sem kratek komentar na 'fb' na  nek TV posnetek, z dobesednim citiranjem Marjana Šarca!

Šarec pravi - "Situacija v državi je resna!"

Ko nekaj takega reče znan komik sem v dilemi - saj ne vem ali bi se smejal ali jokal!

In kot strela z jasnega se pojavi komentar nekoga, ki je celo slučajno 'moj fb fried'! Pa saj njegovo ime sploh ni pomembno, je pa pomemben njegov zapis, ki odkriva kar mnogo stvari.

Tako je napisal: »Erik Kos, moraš se sptijazniti, da je politik Šarec tokrat na volitvah presegel tvojega paradnega konja in te prosim če nehaš z žalitami!!!«

Zato sem mu tudi, priznam, kar ostro odgovoril: »Prvič, jaz nimam paradnega konja in drugič, kako si drzneš meni očitati, da mi vsi bebci, ki so se pustili nategniti njegovemu 'programu' kar koli pomenijo! In še nekaj - ker si se izkazal kot pravi cepec - kje in kaj pa je v mojem zapisu spornega (žaljivega), da si tako primitivno ravnal, namreč tisto s klicaji?«

Pa krenimo po vrsti! Kakor koli se bere moj zapis – ali hitro ali počasi, v njem ni prav ničesar, kar bi bila žalitev kot taka! Je Šarec znan komik? Vsekakor! Je on v Janševem slogu dejal – situacija v državi je resna! Drži, na glas je to povedal. In moj zaključek, da ne vem ali bi se človek ob tej izjavi smejal ali jokal je torej še kako iskren!

Toda, sedaj si poglejmo, kako je nastal 'fenomen Šarec'? Kajti, poudarjam, sploh ne gre za Marjana Šarca samega po sebi. On je bil v to vlogo dobesedno porinjen in to potem, ko je kandidiral na volitvah za predsednika republike proti Borutu Pahorju. Ne vem, kdo so bili njegovi zlobni prišepetovalci, ki so mu vneto razlagali, da mora svoj 'volilni kapital' sedaj vnovčiti še na državno zborskih volitvah. Pustimo rezultat drugega kroga predsedniških volitev in poskusimo opredeliti ta njegov 'volilni kapital'. Za to nam lahko služijo podatki iz prvega volilnega kroga in glej ga zlomka, tam je Marjan Šarec dobil 186.235  volilnih glasov. Seveda je to bila prevelika številka, da se ne bi marsikdo ob njej obliznil in kot sem že napisal – Šarca dobesedno pahnil še v boj za parlament.

In Šarec je sprejel ta izziv ter šel v novo volilno tekmo. Ali je imel vsaj kakovosten politični program? Ne, pa saj ga tudi ni mogel imeti – njegovi iz vseh vetrov zbrani podporniki so s svojim prihodom prinesli k njemu tudi vse neizsanjane politične programe Pozitivne Slovenije, Zares in Virantove stranke. Vsem tem pa je bil že leta predvsem skupen izrazit neoliberalistični pogled na reševanje države in takratnih razmer. Šarčev politični program je torej bil v faznem zamiku za skoraj 8 let in že kot takšen, sam po sebi, prazen. Pa saj tudi Janšev program ni bil nič boljši, tudi njemu se je programsko nadaljeval, vendar še bolj nazaj – vse od 2008.

Ob preučevanju 'mita o novem politiku', si na kratko poglejmo še nenehno ponavljanje Šarčevih izkušenj v lokalni politiki in zatrjevanju, da jih bo uspešno prenesel na državni nivo. Tukaj seveda nastane za vse, ki politologijo razumejo kot stroko – hud zaplet. Razmerje med občinskimi in državnimi politiki, ni zgolj razmerje v hierarhiji, temveč predvsem razmerje med politično državo in lokalno organizirano oblast civilne družbe v podobi občin. Če kdor to težko razume, na vsaj pomisli na dejstvo, da je kandidatura za lokalne volitve vezana na lokalno prisotnost, torej kraj bivanja. Kandidatura za državnozborske volitve pa je vezana zgolj na državljanstvo in ni lokalno pogojena. Dodamo lahko le še to, da se politični problemi v lokalnih skupnostih rešujejo na povsem drugačen način kot v parlamentu in da so polja teh problemov tudi povsem drugačna. Torej je le težko sprejeti tezo o 'uporabni vrednosti' Šarčevih lokalnih političnih izkušenj, ki jih bo 'uspešno' prenesel na državni nivo.

Še bolj zanimiv pa je ogled vseh videov, kjer Šarec imitira druge znane politike, kar sem seveda sam naredil. Z indikatorji sem analiziral njegovo retoriko, mimiko, gestiko in proksemiko. Na žalost me je tukaj težko prepričati, da v vseh njegovih sedanjih nastopih ne prevladuje 'lik Janeza Drnovška' in to ne naključno, temveč že prav poudarjeno. Dobro, če je to ljudem všeč – tudi prav. Vendar, ko pa v premnogih posameznikih na plano udari njihova zaslepljenost in očitanje zmerjanja njihovega ljubljenca, potem pa me zadeva upravičeno zaskrbi!

Videli smo, da je Šarca na zadnjih volitvah podprlo 112.250 volivcev, Janšo recimo 222.042, Židana 88.524 in Cerarja 86.868, pa Levico 83.108. Vsi ostali, ki so se uvrstili v parlament pa kljub 190.355 glasovom predstavljajo le dokaz popolne izgubljenosti volilnega telesa, nikakor pa ne neko kakovost demokratične širine, saj vsi skupaj ne dosegajo niti pozicije relativnega zmagovalca volitev.

Izgubljenih glasov pa je 107.950 ali skoraj 12 poslanskih mandatov, da ne omenjam katastrofalne volilne udeležbe, ki je znašala le 52,64%. Vendar poglejmo, vseh volilnih upravičencev je bilo na dan volitev 1,712.676 in če bi imeli malo pameti in upoštevali, da je volilni prag 4,00% glede na vse upravičence, ne pa na udeležence volitev, potem bi bila meja uvrstitve v državni zbor 68.507 volivcev. In kdo bi se potem uvrstil v parlament – zgolj prvih pet strank. Pa bi ob takšni korektnosti izračuna odpadla marsikatera razprava, tako o sestavljanju koalicije, kot tudi ta o zvišanju volilnega praga na 5,00%. Ne navsezadnje bi se s takšnim pristopom tudi zagotovila dolgoročnejša stabilnost političnega prostora in bi 'novi obrazi - nove stranke' postali kvečjemu velika izjema, kot pa pravilo vsakokratnih volitev!

Danes je Šarec politično dejstvo, dva dejavnika sta ga proizvedla – njegovi prišepetovalci iz ozadja in njegovi volivci iz prvega kroga predsedniških volitev. To dejstvo sprejemam in res nimam nič proti Šarcu. Imam pa ogromno proti posledicam, ki bodo z njegovo pojavnostjo v politiki nastale – ne glede na to ali bo sam mandatar ali pa bo postal le člen koalicijske ekipe nekoga drugega.

O strukturi logičnega mišljenja ali zakaj se kregamo?

Verjetno ste opazili fenomen, da ljudje nismo enoznačni in da na različne načine opažamo, interpretiramo in ocenjujemo ista dogajanja – tudi politična. Posledica teh različnosti se običajno končajo v medsebojnih konfliktih, v glavnem nepotrebnih toda vseeno prisotnih. Psihologi so ta stanja obrazlagali na vse mogoče načine, pa so to povezovali s človeško inteligenco, drugi zopet z izkušnjami, mnogi tudi z izobrazbo, pa zopet s fazami starosti ljudi in podobno. Znane so tudi teorije o miselnih shemah človeškega učenja, ki vplivajo nato tudi na naše razmišljanje.

O tem ne mislim podrobneje pisati, toda če vas to zanima, le vpišite v 'google' Piaget (oče razvojne kognitivne teorije) in Bartlett (prvi profesor eksperimentalne psihologije na Univerzi v Cambridgeu), pa vas bo google kar vodil skozi te teorije. Lahko pa skupaj z mano kar vstopite v svet strukture logičnega mišljenja, ki dobesedno kruto poda odgovor na marsikatero razmišljanje, predvsem pa na to zakaj se med sabo kar prehitro skregamo.

Če primerjamo več teh teorij in jih povežemo, dobimo da so elementi strukture logičnega mišljenja naslednji:

1. Deskripcija  (opisovanje problemov)
2. Klasifikacija (razvrščanje)
3. Analiza (iskanje vzročno-posledičnih odnosov)
4. Prognoza (napoved - preprečevanje dogodkov)

Deskripcija pomeni primarno sposobnost zgolj opisovanja zaznanih dogodkov, dejanj, aktivnosti, opisa zaznave družbenega okolja, ne glede na to ali je realno ali izkrivljeno

Klasifikacija predstavlja smiselno obdelavo zaznanih in videnih opisov in njihovo razvrščanje, medsebojno merjenje, iskanje podobnih in sorodnih atributov, iskanje sorodnosti in razlik  

Analiza predpostavlja sposobnost iskanja razmerij med vzroki in posledicami glede na klasifikacijske deskriptivne skupine. V bistvu gre za kavzalne analize vzročno posledičnih razmerij

Prognoza je najvišji nivo, ki predpostavlja sposobnost predvidevanja nastanka ali sposobnost preprečevanja razvoja družbenih dogodkov, ravnanj, reakcij

Ali so elementi strukture logičnega razmišljanja prisotni pri vseh ljudeh ali delež ljudi, ki obvladajo te elemente upada od ena proti štiri? Čeprav velja nekako splošno prepričanje, da bi moral biti odgovor pritrdilen, pa vse raziskave znanstvenikov s tega področja kažejo, da te razlike obstajajo že pri otrocih, kaj šele pri odraslih.

Z povratno analizo obnašanja ljudi, že recimo na volitvah lahko pridemo do ocene, da je posplošeni delež v strukturi naslednji: Sposobnost deskripcije se zaključi pri največ 30% ljudi v družbi, sposobnost klasifikacije je omejena na 50% ljudi, sposobnost analize je zreducirana že na 17% ljudi v družbi. Sposobnost kakovostnega prognostičnega predvidevanja pa ne dosega niti 3% populacije.

Kje so osnovni problemi teh štirih skupin ljudi – predvsem v njihovi komunikacijski kompatibilnosti, ki pa se mora ugotavljati po sposobnosti dajanja informacij ali njihovega sprejemanja.

V tabeli (glej sliko) se vidi, da je skupina, ki dosega najvišji nivo strukture logičnega mišljenja sposobna sprejemati komunikativna sporočila od vseh ostalih skupin, razumljivo pa lahko posreduje komunikacije le znotraj lastne skupine. Tretja skupina jih že razume zgolj delno (4), druga skupina zgolj srednje (2) in prva skupina le še nizko (2).

Skupina, ki dosega analitični nivo strukture logičnega mišljenja je sposobna sprejemati komunikativna sporočila znotraj sebe ter od prve in druge skupine, delno razumljivo (4) pa lahko sprejema iz najvišje skupine. Glede podajanja svojih informacij je v celoti kompatibilna s svojo skupino, delno (4) s prognostično skupino, zato pa jih zgolj srednje (3) podaja v drugo skupino in v prvo skupino le še majhno (2).

Skupina, ki dosega klasifikacijski nivo strukture logičnega mišljenja je sposobna sprejemati komunikativna sporočila prve in lastne druge skupine. Razumevanje analitične in prognostične skupine pa je srednje (3) oz. majhno (2). Razumljivo pa lahko podaja svojo komunikacijo  znotraj lastne skupine in prvi skupini. V podajanju svojega razmišljanja v najvišji dve skupini pa je le srednje uspešna (3).

Skupina, ki dosega šele prvi nivo strukture logičnega mišljenja je sposobna v celoti sprejemati komunikativna sporočila zgolj iz svoje skupine, iz druge je ta sprejem že srednje dober, iz analitične skupine je že majhen in iz najvišje skupine le še nizek (1). Razumejo pa lahko njeno komunikacijo  le v njeni skupini. Ostale skupine pa tako - tretja skupina jih že razume zgolj delno (4), druga skupina zgolj srednje (3) in v prvi skupina razumevanje njene logike le še majhno (2).

Recimo da navedeno v glavnem drži, potem hitro vidimo, da ima največje probleme z drugimi ljudmi skupina, ki je v najvišjem nivoju, kajti ona razume vse ostale skupine ljudi, njih pa razen lastnih 5% ljudi ne razume nihče. To bi lahko imenovali tudi neke vrste 'intelektualno osamo', ki pa je po drugi strani prekletstvo slehernega komuniciranja v družbi, tudi političnega.

Vse štiri skupine pa se v grobem združujeta v dve veliki nadskupini s tem da so v prvi skupini tisti, ki obvladajo zgolj nivo deskripcije in nivo klasifikacije. Teh je skupaj kar 80% vseh ljudi. V drugi nadskupini pa so tisti, ki so se prebili do nivoja strukture analitičnega in prognostičnega nivoja in teh je skupaj le 20%.

Mnoge študije kažejo, da v demokratičnih ureditvah največ ljudi, ki so angažirani v političnem delovanju, izhaja iz druge skupine, to je tiste ki obvladuje klasifikacijo, ker je potem sposobna komunicirati z največjim krogom ljudi, čeprav pa je dejstvo po drugi strani to, da to še daleč ne pomeni neke visoke kakovosti v razreševanju družbenih problemov.

Kdor zna, se mu v denarnici pozna!

Na prvi strani zadnjega sobotnega Dela je bila objavljena novica z naslednjim začetkom:

»17.000 evrov je NLB na sodišču terjala od svojega kreditojemalca leta 2009, 15.000 evrov terja novi upnik leta 2017«.

Dolžniki NLB so lani dobili novega upnika – švicarsko družbo DDM Invest, ki ji je banka prodala paket terjatev do fizičnih oseb v bruto vrednosti okoli sto mio evrov. Švicarska družba je NLB za ta paket plačala le 17 mio evrov, napram dolžnikom pa je švicarska družba ohranila celotno vrednost kreditov.

In kaj je sedaj tukaj problematičnega? V NLB so si v vodstvu vsi na čelu z Medjo razdelili tudi provizije za to transakcijo. Dolžnike pa so pahnili v roke finančne mafijske združbe podprte z odvetniki in drugimi prisesanimi pijavkami.

Seveda je vse čisto, zakonito in pošteno. Toda ta zgodba smrdi po neetičnosti in razgalja 'pajdašijske povezave' znotraj finančne dejavnosti, njihovo medsebojno poslovanje, omogočanje poslov in s tem zaslužkov. Po drugi strani pa kaže tudi na popolnoma odvisen položaj dolžnikov in njihov odiranje s strani mednarodne finančne mafije.

Skratka, NLB je svoje terjatve v vrednosti okrog 100 mio evrov preprosto prodala za 17 mio evrov, z finančnimi transakcijami jih je prikazala kot pozitiven rezultat in si celo razdelila 'dobiček. Dolžnike pa je pahnila v še slabši, celo grozljiv položaj. Pa če je že Medjo in njegovo kompanijo 'skrbela' možnost odplačila danih kreditov – zakaj so morali vključiti švicarske mafijce. Zakaj niso kreditojemalcev poklicali, če jih je že tako 'skrbel' ta paket kreditov. Zakaj niso ponudili takšnega diskonta najemnikom kredita?

Če bi se to zgodilo, potem se ne bi zgodilo, da bi NLB zavestno dobesedno izgubila 83 mio evrov, jih prevalila na ramena davkoplačevalcev, dolžnike pa pahnila v finančno suženjstvo. Vrnimo se na začetek tega zapisa - »17.000 evrov je NLB na sodišču terjala od svojega kreditojemalca leta 2009, 15.000 evrov terja novi upnik leta 2017«. Če bi se banka obrnila neposredno na dolžnike, bi se s takšnim diskontom zmanjšala na največ 2.890 evrov. Novi lastnik dolgov pa se seveda kot buldog drži takšnega zneska, ki ni diskontiran.

In kaj je nauk celotne zgodbe. Finančniki uspejo osebno tragedijo posameznika, ki se mu zalomi tudi zgolj za kratek čas v odplačevanju kredita spremenijo v lastno 'zgodbo o uspehu', hkrati pa dobesedno nesrečnika zatolčejo v njegovi nesreči!

Le to lahko zaključimo, da je to prava sramota o razumevanju neke dejavnosti in o njihovih akterjih!