Začnimo pa
najprej z nečim drugim. Kaj menite, kam in kako je umeščen varnostno
obveščevalni sistem v ustavo! Najdite si odgovor na to vprašanje sami, boste
vsaj dokazali svojo inteligentnost in sposobnost, da nadaljujete z branjem
zapisa.
Drugo
zanimivo vprašanje je naslednje. Če vam nekdo reče Aristotel – ste sposobni ob tem pomisliti tudi na nekaj, kar ima
povezavo z (varnostno) obveščevalnim sistemom. Stavit grem, da ne. Vendar, on
je bil idejni in operativni kreator obveščevalnega sistema, Aleksandra
Makedonskega (ti, ti grdi Aristotel – pa tako polna usta demokracije so ga
bila)!
Preden se
lotimo vsebinskih razmerij si moramo vsaj zaradi tega, da se zavemo podobe okostja,
ki določa naš sistem, pogledati najpomembnejše elemente zakonskih podlag.
Torej, če verjamete ali ne, naše s
strani Državnega zbora uradno prečiščeno besedilo Zakona o Slovenski
obveščevalno-varnostni agenciji, obsega:
– Zakon o Slovenski obveščevalno-varnostni
agenciji – ZSOVA (Uradni list RS, št. 23/99 z dne 8. 4. 1999),
– Zakon o javnih uslužbencih – ZJU
(Uradni list RS,
št. 56/02 z dne 28. 6. 2002),
– Zakon o parlamentarnem nadzoru
obveščevalnih in varnostnih služb – ZPNOVS (Uradni list RS, št. 26/03 z dne 13.
3. 2003),
– Zakon o spremembah in dopolnitvah
Zakona o Slovenski obveščevalno-varnostni agenciji – ZSOVA-A (Uradni list RS,
št. 126/03 z dne 18. 12. 2003),
– Zakon o dohodnini – ZDoh-1
(Uradni list RS, št. 54/04 z dne 20. 5. 2004) in
– Zakon o spremembah in dopolnitvah
Zakona o Slovenski obveščevalno-varnostni agenciji – ZSOVA-B (Uradni list RS,
št. 61/06 z dne 13. 6. 2006).
Kakšen
krasen pravniški konglomerat! Ampak tukaj sta še dva pomembna pravna akta:
- Zakon o
parlamentarnem nadzoru obveščevalnih in varnostnih služb, sprejet na seji DZ
seji dne 27. septembra 2007,
in
- Poslovnik Komisije parlamentarnem
nadzoru obveščevalnih in varnostnih služb.
Kaj je
bistveno v teh pravnih temeljih? Gre za pravno ureditev medsebojne prepletenosti
in povezanosti zakonodajne in izvršilne veje oblasti, začinjeno še s sodno vejo
oblasti v delu, kjer se uporaba metod povezuje s pravno osnovo za uporabo
posebnih metod in s sklepi pristojnih sodišč.
Torej Vlada
RS opravlja strokovni nadzor nad delom Sove s spremljanjem njenih aktivnosti in
rezultatov dela. Agencija o svojih ugotovitvah obvešča predsednika vlade, kadar
gre za zadeve iz njihove pristojnosti pa tudi predsednika republike,
predsednika državnega zbora in pristojne ministre. Podatke o svojih ugotovitvah
agencija posreduje tudi pristojnim ministrstvom ter drugim organom državne
uprave, da bi ti lahko za izvrševanje svojih zakonitih pristojnosti predlagali
ali sprejeli določene ukrepe. Agencija pripravlja informacije in analize s
svojega delovnega področja tudi za potrebe Sveta za nacionalno varnost in
delovnih teles državnega zbora za izvajanje nalog z njihovega delovnega
področja.
Nadzor porabe proračunskih sredstev Sove opravljata proračunska inšpekcija ministrstva za finance in računsko sodišče. Proračun agencije je javen. Nadzor javnosti ni posebej opredeljen, izraža pa se predvsem v javnem mnenju o agenciji, medijski odmevnosti njenega dela in komentarjih javnosti na nekatere njene postopke. Tudi spletna stran omogoča vpogled javnosti v delo Sove.
Temeljna naloga notranjega nadzora je ugotavljanje, ali so bili na ustrezen način izvedeni in dokumentirani vsi postopki, ki jih določajo zakon, podzakonski akti in druga navodila.
Nadzor porabe proračunskih sredstev Sove opravljata proračunska inšpekcija ministrstva za finance in računsko sodišče. Proračun agencije je javen. Nadzor javnosti ni posebej opredeljen, izraža pa se predvsem v javnem mnenju o agenciji, medijski odmevnosti njenega dela in komentarjih javnosti na nekatere njene postopke. Tudi spletna stran omogoča vpogled javnosti v delo Sove.
Temeljna naloga notranjega nadzora je ugotavljanje, ali so bili na ustrezen način izvedeni in dokumentirani vsi postopki, ki jih določajo zakon, podzakonski akti in druga navodila.
Torej
nadzora kolikor človek hoče, nekako po načelu »Mnogo babic – kilavo dete«!
Vendar osrednji organ s posebnimi pristojnostmi je komisija, predvsem pri
nadzorovanju zakonitosti uporabe posebnih oblik pridobivanja podatkov, saj ima
vpogled v dokumentacijo o uporabi le-teh, lahko pa si ogleda tudi naprave in
prostore, ki jih agencija pri tem uporablja. Komisija izvaja nadzor tudi z
obravnavo celovitega poročila o delu in finančnem poslovanju agencije v
preteklem letu in programa dela za tekoče leto. Oba dokumenta ji v obravnavo
predloži Vlada Republike Slovenije. Agencija vsake štiri mesece, po potrebi pa
tudi zunaj tega roka, komisiji poroča o izvrševanju svojih splošnih dejavnosti.
Verjetno
je sedaj tudi marsikomu jasno, zakaj Janša tako brezglavo rine v to komisijo in zakaj
ga njegova SDS tako besno podpira. V Komisiji se namreč bije bolj za »lažne
človekove pravice«! V vseh sodobnih obveščevalnih sistemih je problem nekje drugje - tuji obveščevalci (recimo
avstrijski) dobro vedo, da v primeru obravnave dokazov zbranih z metodami
obveščevalnih služb - človekove pravice postanejo minorne. Pomemben je le
državniški interes.
Vem da bodo sedaj naši drdr Jakliči poskočili. Vendar, človekove pravice so kršene šele takrat, ko nastopijo posledice kršitve! Vse resne obveščevalne službe po svetu, pa za živo glavo ne uporabijo zbranih operativnih dokazov neposredno za sodni pregon. Vedno sta dve možnosti, ali podatke izkoristijo za lastne operativne potrebe (tudi če gre za kazniva dejanja oseb) ali pa jih posredujejo drugim pristojnih službam, ki si morajo dokaze še enkrat zagotoviti na "legalen" način.
Vem da bodo sedaj naši drdr Jakliči poskočili. Vendar, človekove pravice so kršene šele takrat, ko nastopijo posledice kršitve! Vse resne obveščevalne službe po svetu, pa za živo glavo ne uporabijo zbranih operativnih dokazov neposredno za sodni pregon. Vedno sta dve možnosti, ali podatke izkoristijo za lastne operativne potrebe (tudi če gre za kazniva dejanja oseb) ali pa jih posredujejo drugim pristojnih službam, ki si morajo dokaze še enkrat zagotoviti na "legalen" način.
Zato je tudi izjemno težko razložiti predvsem tistim, ki skačejo s
prižganimi svečami okrog naših sodišč, da je vztrajanje pri izreku: »Človekove
pravice so absolutna in neodvisna kategorija«, dokaj smešna zadeva. Če ne
verjamete, potem pa si predstavljajte Robinsona Crousoja, kako skače popolnoma
sam po otoku in momlja o človekovih pravicah. Človekove pravice se osmislijo šele v interakciji in medsebojnemu odnosu med ljudmi!
Sedaj pa lahko nastopi osrednje grenko spoznanje! Velik del problemov,
ki smo jih ali jih še bomo omenili, bi odpadel že s tem, če bi se v naši državi
ločili obe osnovni funkciji, torej varnostna
in obveščevalna! Sedaj smo priče
efektu, da je moč in sposobnost delovanja sistema odvisna od njenega najbolj
šibkega člena, to je varnostnega sistema. V varnostnem sistemu so namreč
človekove pravice »conditio sine qua non« V obveščevalnem sistemu pa so z
vidika razmerja med družbo in državo, pravice irelevantne. Recimo kar po
domače, neuporabne! Ker če so z obveščevalno dejavnostjo pravice kršene in je
ta kršitev postala javna, potem je nekaj hudo narobe z uporabljenimi metodami
in še bolj s postopki uporabe.
Pa zapišimo to misel še malo drugače! Varnost je, tudi po Maslowu,
temeljna potreba in se s tem spreminja v pravico. Vendar varnost ni nekaj abstraktnega temveč je sestavljena iz aktivne in
pasivne vloge, saj jo sestavlja obramba
in zaščita. Zaščita pa pomeni le soglasje do prenosa pravice do obrambe na
državo. Primer, marsikdo meni, da nas NATO brani, še zdaleč ne, on nas ščiti
(tudi pred nami samimi)!
Torej če sedaj to razmišljanje povežemo s človekovimi pravicami, lahko
sprejmemo razmišljanje, da je varnost in s tem posredno obramba in zaščita
vsekakor v polju človekovih pravic. Vlogo in pomen varnosti smo torej vsaj v
osnovi razčistili, tudi smo s tem potrdili to, da mora obstajati parlamentarni
nadzor nad tem, saj če vas policaji pretepajo (primeri v Mariboru – vstajniška
kronika), ni nič narobe, le vsa zadeva mora imeti zakonsko osnovo in legitimna
pravna izhodišča!
Toda naslednji zajec iz klobuka naše državne suverenosti je obveščevalna dejavnost. Pa pričnimo
tako, in še enkrat poudarimo – ni zapisana v ustavi! Torej sodi obveščevalna
dejavnost v področje politične države, predvsem v izvršilno vejo oblasti! Torej
je parlamentarni nadzor, ki je za področje varnosti še nekako utemeljen, je v
primeru obveščevalne dejavnosti, zgolj krinka da se derogira celoten varnostno
obveščevalni sistem v polje takšnih političnih razmerij, ki obveščevalno
področje povsem razveljavijo. V bistvu ga uničijo in naredijo neefektivnega –
oz, kar je še huje, nekateri hočejo, da se naše obveščevalne službe zaradi
»lastne varnosti« naj ukvarjajo predvsem s kurjimi tatovi.
Ogromno bi se dalo še iz navedenega izluščiti, predvsem z različnimi
logičnimi pristopi, vendar ker sem ta del napisal povsem iz dobre volje in po
drugi strani zaradi skrbi, naj bo dovolj. Skratka, če naredim povzetek zgolj v
enem stavku, je zadeva jasna: Mi nimamo obveščevalnih služb, nimamo
obveščevalnega sistema in nimamo obveščevalne dejavnosti! Skratka naši
parlamentarci, ki imajo nerazumno širok vpogled v delo obveščevalnih služb – so
neke vrste sodobni Pippin Tomi. Od njihovega dela, v primeru obveščevalne
dejavnosti, ne da ni nobene koristi, povzroča se predvsem neverjetno velika
škoda!
Tako da lahko tudi povsem strokovno ugotovimo, da to, da ni ta trenutek
Komisije za nadzor varnostno obveščevalnimi službami, sploh ni tako slabo.
Sicer pa le še ena zaključna misel. Parlament s svojimi komisijami in odbori
mora nadzorovati delo varnostnih služb, toda obveščevalne službe in njihovo
delo lahko le spremlja. Nadzor je v tem primeru, smešna opredelitev. Pač nekako
v stilu večine drugih naših rešitev v vzpostavitvi državnega sistema!
*
* * * *
Izjava, še enkrat
in za vsak primer! Vse analitične primerjave, ki so objavljene v tem blogu, so
lastne! V analizi teh razmerij se nisem posluževal nobenih dokumentov s kakršno
koli stopnjo tajnosti, nisem kontaktiral z nobeno osebo. Obravnavana in
navedena zakonodaja je dostopna na internetu, poznavanje dela, metod, zakonskih
okvirjev tujih služb, pa se nahaja v moji glavi še od časov pred
osamosvojitvijo!